Kljub določenim pomislekom, zlasti ekologov, smo še zmeraj zelo naklonjeni klasičnim avtomobilom. To dokazuje število vsako leto prodanih vozil (v letu 2019 kar okoli 74.000). K temu dodatno pripomoreta pojmovanje avtomobila kot statusnega simbola ter izrazito retro orientirana čustva, ki jih vzbujajo predvsem vozila nekaterih nesmrtnih znamk.

A v časih, proti koncu 19. stoletja, ko so se tu in tam na svetu začela pojavljati prva motorna vozila, ki jih je bilo še dolga leta potem tudi v mestih zlahka prešteti na prste ene same roke, in so bile najboljše ceste le malo boljši kolovozi za poštne kočije, je bila stvar bistveno drugačna. Vozila na motor z notranjim izgorevanjem goriv fosilnega izvora so bila dolga leta dobesedno osovražena, le paglavci so tekali za njimi in se navduševali nad hrupom, prahom in smradom, ki so ga povzročala. Kmetje so jim v jezi ob poljskih cestah nastavljali vse mogoče ovire, da bi se jih znebili, ker so vozila dvigovala prah, ki se je posedal na vrtnine, hrup pa jim je plašil živino (podobno kot že prej prva železnica).

Belo-modra privlačnost

Bel vzorec je lep, pa naj bo kvačkan po dolgem ali počez. Prav tako lep je tudi svetlo moder mrežasti vzorec. Združena skupaj na modnem puloverju delujeta nadvse privlačno na vsaki ženski postavi.

Velikosti: 36/38, 42/44 in 48/50. Opisi za 42/44 oziroma 48/50 so v oklepajih.

Potrebujemo: 400 (450/500) g bele in 150 (200/200) g svetlo modre volne; kvačko št. 3,5.

Vzorci. Črtasti vzorec: nasnutek je deljiv z 12 + 7 + 4 verižne petlje za obračanje. Kvačkamo po vzorčni risbi 1. Začnemo s petljo pred vzorčno enoto (VE), ponavljamo VE, končamo s petljo po VE. Prvo vrsto kvačkamo s svetlo modro volno, *nadaljujemo s svetlo modro od 2. do 4. vrste, od 5. do 7. vrste kvačkamo z belo volno, z belo volno kvačkamo še 2-krat (3-/4-krat) 6. in 7. vrsto in nato še 1-krat ponovimo 6. vrsto. Osmo vrsto kvačkamo s svetlo modro volno. Od *ponovimo še 2-krat, končamo pa s svetlo modro volno od 2. do 4. vrste. Skvačkali smo 40 (46/52) vrst. Rokavni vzorec: nasnutek je deljiv s 4 + 2 + 3 verižne petlje za obračanje. Kvačkamo po vzorčni ribi 2. Začnemo s petljo pred VE, ponavljamo VE in končamo s petljo po VE. Kvačkamo od 1. do 3. vrste, nato ponavljamo 2. in 3. vrsto.

RAZSTAVE

Gozdovi Kranjske industrijske družbe

Če spoštujete les kot naše naravno bogastvo, si oglejte razstavo o delni zgodovini naših gozdov in naveze z njim, saj je Gornjesavski muzej Jesenice v Liznjekovi domačiji v Kranjski Gori pripravil razstavo Gozdovi Kranjske industrijske družbe (KID). Družba je bila ustanovljena leta 1869 in je v prvih treh letih svojega obstoja kupila večino gorenjskih fužin in njihove gozdne posesti, ki so obsegale okoli 27.500 hektarjev. Šlo je za gozdove v Gornjesavski dolini, Radovni, Bohinju, na Jelovici, Pokljuki, Mežaklji in v okolici Tržiča.

Milan Dekleva, pesnik, pisatelj, dramatik, esejist, prevajalec, novinar in urednik pri Ljubljanskem dnevniku, do upokojitve pa urednik otroških in mladinskih programov na Televiziji Slovenija, je tudi pianist, avtor glasbe in besedil, predvsem pa zanimiv sogovornik o literaturi, glasbi in slovenskem jeziku. V slovenski literaturi velja za predstavnika modernizma in postmodernizma, za svoje delo je prejel številna priznanja. Desetletja ga krasijo košati brki, rad kolesari in je med redkimi Slovenci, ki igrajo ragbi.

Ali se sploh zavedamo, koliko časa preživimo za mizo? Pravzaprav veliko. Na mnogih delovnih mestih delo opravljamo sede, za mizo sedimo pri jedi, ob kozarcu pijače ali skodelici kave s prijatelji. Za mizo praznujemo rojstni dan in režemo torto, morda kartamo, beremo časopis, brskamo po tabličnem računalniku ali pripravljamo hrano. Na domači jedilni ali pisalni mizi pogosto delamo z računalnikom. K vsaki mizi spada ustrezen stol, morda tudi klop, ali pa pisarniški stol v domači pisarni. Pa so vse mize enako visoke?

Domači rastlinjak je aprila že poln življenja. Sejemo in sadimo številne vrtnine in tako prehitevamo naravo. Sadimo lahko paradižnik, papriko, kumare, jajčevce in bučke. Sejemo tudi nizki stročji fižol in druge vrtnine. Prava samooskrba se začne z rastlinjakom, saj lahko pridelek pobiramo vse leto.

V začetku ali sredini aprila posadimo paradižnik, teden ali dva kasneje sadimo papriko, kumare in jajčevec. Sredi aprila sadimo tudi bučke. To lahko naredimo, ko so nočne temperature v rastlinjaku nad 10 stopinj Celzija. Kdaj bomo sadili, je odvisno predvsem od vremena in ogrevanja. Če so noči hladne, lahko rastlinjak ogrevamo z žerjavico iz kamina ali peči. Žerjavica v kovinskem vedru brez težav ogreje rastlinjak. Med paradižnik sadimo solato, lahko tudi baziliko, če je dovolj prostora, priporočamo setev kapucink, ki poskrbijo za barvitost. Na toplejših območjih Slovenije lahko začnemo saditi paradižnik in druge plodovke takrat, ko se temperature v neogrevanem rastlinjaku tudi v nočnem času ne spustijo pod 10 stopinj Celzija. Takoj po sajenju poskrbimo za zastirko iz slame. Tako se bodo rastline dobro ukoreninile in prej razvile. Dobro razvit koreninski sistem je osnova za kakovosten pridelek.

Marsikdo že nestrpno čaka, da začne delati na vrtu pod prijetnim spomladanskim soncem. Prav je, da se pred začetkom sezone seznanimo s tem, katere korake narediti, da bo naš trud na vrtu in sadovnjaku čim uspešnejši v obliki kakovostnega in obilnega pridelka.

Jeseni smo bili zadovoljni ali pa nezadovoljni z doseženim pridelkom. Morda smo slabši   pridelek zakrivili tudi sami. Malo po nesreči in malo z nepoznavanjem vseh procesov, ki potekajo v rastlini in zemlji v času bujne rasti in dozorevanja plodov. Poglejmo, kaj se zgodi z zemljo po spravilu pridelka. Z vsakim plodom in vsako solato, korenčkom, krompirjem ipd., ki jih odnesemo z vrta ali njive, odvzamemo zemlji tudi velike količine dušika, fosforja, kalija, kalcija, magnezija, natrija, žvepla itd.

Vandramo po Sloveniji

V času hudega virusa, ko nam stroka vendarle priporoča izlete v naravo, predlagam obisk kraja, kjer se narava izpoveduje v vsej svoji čistosti in sproščenosti: Kočevskega roga, največjega slovenskega gozda. Najlepše ga je doživeti kar z glavne krajevne ceste, ki pelje iz Kočevja v Podturn pri Dolenjskih Toplicah. S te ceste se cepi obilo gozdnih cest, zato se je treba nujno oskrbeti z zemljevidom Kočevske, ki ga brez plačila dobite v novem, lepo urejenem Turističnem informacijskem centru pri Rudniškem jezeru pri Kočevju. No, izlet lahko začnete in tudi končate kar pri tej lepi vodi.

Dobre stare viže

Lojzetu Ogorevcu je glasba pomembna že od mladih nog. Rodil se je v Orehovcu v občini Brežice, zaselku blizu Pišec, ki so poznane po pišeških marelicah in mlinarstvu. Nekdaj je bilo tam v razdalji sedem kilometrov kar 17 mlinov! In tudi o mlinarjih poje ena njegovih skladb. Živel je v glasbeni družini, kjer so najraje peli. Pri enajstih letih pa je na paši skupaj s starejšim bratom Jožetom že raztegoval tudi harmoniko. 

»V družbi poslušne krave Bebe sem se veliko naučil. Sliko z njo še danes večkrat pogledam,« se spominja svojih glasbenih začetkov. Prvič je zaigral na svoji birmi, kasneje pa tudi na različnih šolskih prireditvah. Leta 1973 je zbral svoj prvi ansambel, kvintet, ki je bil eden redkih z diatonično harmoniko. Igrali so pretežno po Posavju, kasneje pa so jih glasbene poti vodile tudi na tuje.