Kranjska podzemna jama Tular, vhod vanjo je z dvorišča tovarne Iskratel, ima pestro zgodovino. O njej je pisal že Valvazor. Med drugo svetovno vojno so jo uporabljali kot zaklonišče pred letalskimi bombnimi napadi, ki jih k sreči Kranj ni doživel veliko. V sodobnem času pa je v njem javnosti malo znan, a zelo pomemben jamski laboratorij, ki ga je pred 60 leti uredil domačin, biolog Marko Aljančič.

V zadnjih letih laboratorij vodi njegov sin Gregor, prav tako jamski biolog in raziskovalec. Za začetek pove nekaj zanimivosti iz zgodovine jame. Njen prvi raziskovalec je bil Valvazor. Kot vemo, je bil eden od pionirjev krasoslovja, pa tudi jamarstva. V svoji Slavi vojvodine Kranjske omenja okoli 70 jam, mnoge jame je tudi obiskal, nekatere celo izmeril. Jamo Tular je opisal kot jamo, kjer »obisk ni primeren v belih škornjih«, kar je pomenilo, da je v njej dosti blata. Seveda skoznjo teče potok.

RAZSTAVE

Tisočletje metalurgije na Slovenskem

Ob 100. obletnici Univerze v Ljubljani so združili moči sodelavci Narodnega muzeja Slovenije in Oddelka za materiale in metalurgijo Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani. Z razstavo Ko zapoje kovina želijo opozoriti na bogato, a preslabo znano tehniško dediščino, ki jo v muzeju sistematično zbirajo že tako rekoč dve stoletji od obstoja te ustanove. Hkrati pa predstavljajo vrhunsko znanje, zbrano pod okriljem univerze, kjer se je metalurgija uveljavila kot ena najstarejših študijskih smeri. Barvito razstavno postavitev so nadgradili z vzorčnimi izdelki vodilnih slovenskih podjetij, ki se na mednarodnem trgu uspešno kosajo z ostro konkurenco, na primer v avtomobilski industriji in celo vesoljskih tehnologijah. Na ogled do maja.

Nepozebnik in teloh sta najlepša v zimskem času. Cveteti začne najprej teloh, nekoliko kasneje se mu pridruži še nepozebnik. Teloh se bo dobro počutil kot podrast lesnatim rastlinam in živim mejam. Nepozebnik pa v rahlo zasenčeni legi.

Nepozebnik je nenavadna grmovnica, ki zacveti, ko so temperature v zimskem času dovolj visoke. Spoznamo ga po pajkastih cvetovih, njegove čudovite cvetove pa lahko opazujemo februarja in marca, izjemoma tudi januarja. Najpogosteje srečamo sorte nepozebnika, ki cvetijo v rumeni barvi, zasledimo tudi sorte, ki cvetijo v oranžni in rdeči barvi. Sorta nepozebnika 'Jelena' ima cvetove v oranžni, rumeno-oranžni barvi in nosi ime po naši najbolj znani hortikulturni strokovnjakinji Jeleni de Belder. Cvetovi so dragoceni tudi zaradi vonja. Nepozebnik naj zato raste na dostopnem prostoru, da ga bomo tudi vonjali. Vonj cvetov je prijeten in diši po svežem in čistem.

AVTOMOBILIZEM

Nekateri odseki cest so precej zavajajoče projektirani in opremljeni, da se o pravilnosti vožnje ne uspe poenotiti niti eminentnim slovenskim strokovnjakom za varnost v prometu, inštruktorjem vožnje in policistom. Označbe pogosto niso prav logične in zlahka se zgodi, da to voznike v dobri veri zapelje v zmoto. Zmota in nesreča pa v prometu radi prijateljujeta. Vendar pa lahko voznika prav hitro proglasijo za krivca nesreče in pošteno oglobijo.

Najdejo se situacije, ko si celo v stroki dobro poučeni najprej skušajo najti odgovor z vpogledom v veljavno zakonodajo (hm, tega pa voznik nikoli nima časa storiti), pa še ostane dvom, ki vodi v različne interpretacije. Preprosto povedano, kljub vedno gostejšim in natančnejšim predpisom si pravilnost vsakdo razlaga po svoje. To pokaže, da je v zakonih in izvedbi vseeno nekaj narobe.

Kadar ima kuhinja vsaj eno okno, daje dnevna svetloba odlično možnost za vzgojo svežih zelišč. Le katera gospodinja si ne želi imeti vedno pri roki drobnjaka, peteršilja ali bazilike, ki obogatijo še tako skrbno pripravljene jedi.

Za setev zelišč sem uporabila glinene posode premera 14 centimetrov. Namenoma sem izbrala lonce brez okrasitve, saj jih bom popestrila z barvami. Za pomoč sem prosila starejšo hčer, ki je že od nekdaj rada barvala. Tudi mali otroci se bodo zelo zabavali ob poslikavi, zato jih le poprosite za pomoč. Mladina bo na socialnih omrežjih hitro našla še kakšno dodatno idejo za izvirno poslikavo.

VANDRAMO PO SLOVENIJI

Štiri kilometre dolgo in kilometer široko polje ob cesti iz Grosuplja v dobrepoljsko dolino je krajinski park v ustanavljanju, ki ga radi obiskujejo naravoslovci in naravoslovno navdihnjeni izletniki. Na tem poplavnem oziroma dotočno-ponornem kraškem polju lahko v malem opazujejo enako zanimive, enako premenljive naravne pojave, kot jim jih v bolj razglašenem veličastju ter v skrivnostih podobno razklada Cerkniško jezero.

Zakrasela apnenčasta pobočja nad Grosupeljsko kotlino pretočijo vode na Radensko polje. Kadar se ponori na polju, ki jih tu imenujejo retja, po večjih deževjih kaj obirajo pri odtoku – kot kopalna kad, ki ima slabo prepusten iztok –, začnejo dotočni potoki naraščati in se razlivati. Jeseni in spomladi si Dobravka na severnem delu polja poišče nove vijugave struge in čaka dolge tedne, da jo posrkajo ponori Požiralnika v Ključu. Približno enako je na južnem delu polja, kjer rečici Zelenka in Šica, ki pretakata in onkraj Ilove gore polnita vode izvira Krke, izginjata v mogočnih ponorih Pekla in Zatočnih jam. Tudi te jame, ki so kot vhodne veže v prelomljeno zemljo, včasih obnemorejo in takrat se vse tri vode združijo v jezero, ki je v isti sapi potrpežljivo in nestrpno.

Dom je kraj, kjer se počutimo prijetno, varno, in ko smo za zaprtimi vrati, je to naš svet, nedotakljiv, kamor ne povabimo vsakogar. Pa se res lahko prav v vsakem stanovanju ali hiši počutimo varne? Občutek varnosti se hitro izgubi, če živimo preveč na samem, daleč od sosedov in drugih hiš. A tudi med ljudmi, v mestni soseski, je varnost lahko varljiva, če se bojimo vlomilcev in morda ravno tako vsiljivih radovednežev.

Več sicer govorimo o varnosti pred prazniki ali počitnicami, saj gremo od doma za več dni, in takrat sta naše stanovanje ali hiša bolj izpostavljena. Takrat je pomembno, da ob odhodu vsa okna in vrata dobro zapremo, morda tudi tehnično zavarujemo in prosimo sosede, prijatelje ali sorodnike, da pridejo občasno pogledat, vzet pošto iz nabiralnika in se morda tudi sprehodijo po stanovanju, prižgejo luč. Nekdo, ki mu zaupamo in ima ključ od stanovanja ali hiše, lahko sicer pomaga tudi takrat, kadar smo morda pozabili vključen štedilnik, luč ali katero od naprav. Ob daljši odsotnosti je pomembno, da stanovanje ni videti dolgo časa zapuščeno. Ne varčujmo pretirano z elektriko in zvečer, ko odidemo od doma za nekaj ur, pustimo luč na hodniku ali v sobi, kjer se vidi tudi od zunaj.

Bela eleganca

Cvetlična bordura in sredinski vzorec nas očarata s prefinjeno eleganco, ki jo zna ustvariti le beli vez, bolj poznan kot rišelje.

Vzorci so primerni za prt velikosti 120 x 120 cm. Po potrebi jih povečamo ali pomanjšamo s pomočjo fotokopirnega stroja. Vzorec obrobe A prerišemo na svileni papir in ga dopolnimo z vogalnim vzorcem B. Ponavljamo do želene dolžine stranice prta, končamo z vogalnim vzorcem. Vzorec ponovimo še na drugih treh stranicah, tako da ga smiselno sklenemo v celoto. Sredinski vzorec C, poljubno oddaljen od bordure, prerišemo štirikrat ali samo dvakrat.