»Štirje otroci smo bili, dve sestri in dva brata, živeli smo v Rogaški Slatini. Oče je rad igral na harmoniko in zelo lepo je pel. Petje je bilo v družini naš vsakdanjik. Ko sem imela deset let, je oče žal umrl in ostali smo sami. Odraščali smo z mamo, ki je bila pred tem tudi hudo bolna. Bali smo se zanjo in tako je bilo otroštvo kar precej prežeto z bolečino,« pove Majda Petan o prvih letih svojega otroštva.

Najprej je seveda prepevala otroške pesmice, nato pela v osnovnošolskem pevskem zboru, v srednji šoli pa je dve leti obiskovala solopetje v glasbeni šoli. »Bili so to časi, ko si se solopetja učil z namenom, da poješ operno glasbo, česar pa si nisem želela. Priznam pa, da mi je študij pomagal pri tehnikah petja,« se spominja svojih glasbenih začetkov. A prišel je čas, ko se je bilo treba odločiti za poklic. V osnovnošolskih letih si je sramežljivo želela postati poklicna pevka, v času študija pa je vse bolj razmišljala o delu v zdravstvu ali vsaj z ljudmi.

Sonce nam daje svetlobo in energijo za življenje neposredno in prek hrane; omogoča življenje na Zemlji. Vsak mesec preide v novo astrološko znamenje: nebesni svod ali zodiak je razdeljen na dvanajst enakih delov. Novoletni čas zaznamujejo naslednji aspekti: Sonce je v konjunkciji z Jupitrom v kozorogu 27. decembra, 30. decembra Merkur tvori trigon z Uranom, 2. januarja je Merkur v konjunkciji z Jupitrom in 12. januarja sta na isti kotni stopinji neba v konjunkciji Saturn in Pluton. Počasni planeti simbolično vplivajo na družbena dogajanja, hitre planete čutimo na osebnem nivoju. Kadar nam nekaj ne gre od rok, radi rečemo: planeti so v slabem položaju, čez nekaj časa bo bolje. In res je tako. Mars bo letos v retrogradnem gibanju od 10. septembra od 00.24 do 14. novembra do 1.37 v ovnu.

Dragi naši bralci in prijatelji Vzajemnosti,

verjetno že komaj čakate, da izveste, kje se bomo družili letos. Vsako leto spoznavamo druge kraje in se ob tem še zabavamo. Letošnje že 16. srečanje bralcev in prijateljev Vzajemnosti bo na vašo željo spet v Dalmaciji, točneje v Zadru, Unescovem mestu, od koder je lepo izhodišče za potepanje po bližnji okolici z ladjo ali avtobusom.

Vabljeni v našo veselo družbo od nedelje, 31. maja, do srede, 3. junija 2020.

Nastanjeni bomo v hotelu Donat s tremi zvezdicami, ki leži v priljubljenem naselju Borik v borovem gozdičku v bližini prodnate plaže, nedaleč od Zadra. Iz hotela vodi do plaže kratka urejena pot, sicer pa ima hotel tudi zunanji bazen. Bivali boste v dvoposteljnih sobah s tremi zvezdicami.

GREMO NA IZLET

V soboto, 28. marca 2020

Vstopna mesta: Ljubljana in ob poti, tudi Celje in Maribor, če bo najmanj 15 potnikov.

Odhod avtobusa z Dolgega mosta v Ljubljani ob 6. uri. Peljali se bomo po Gorenjski mimo Kranjske Gore do Trbiža, kjer bo postanek. Nato bomo nadaljevali pot po Kanalski dolini in ob reki Tilment v dolino Rezijo. Gre za alpsko dolino v severovzhodni Italiji, ki jo od okoliških krajev in Slovenije ločijo visoki vrhovi, zato so prebivalci tam razvili značilno rezijansko govorico in kulturo. V Reziji nam bodo domačini predstavili plese in običaje, po kulturnem programu pa se bomo s tamkaj živečimi Slovenci lahko tudi pogovorili.

Prvi vtis pri spoznavanju Kanade je bil prostranost dežele jezer in številnih priseljencev, med katerimi ni malo Slovencev. Živijo v sožitju in govorijo vsak svoj jezik, družijo pa se predvsem s svojimi in čutijo pripadnost Slovenji – bolj kot mi doma.

Spoznali smo kar nekaj družin s prekmurskim poreklom. Ohranjajo domačo besedo, povzeli pa so navade okolja, v katerem živijo, in si dajo duška po domače le v sklenjenih krogih društev. Mlajše generacije vnukov pa imajo težave z izražanjem v slovenščini, kar je razumljivo, če se starši pogovarjajo v narečju.

Decembra z vrta pobiramo zimske zelenjadnice, sejemo v lončke, ki jih postavimo na okenske police, aktivno največ vrtnarimo v rastlinjaku. Ne pozabimo predvsem na zalivanje, zračenje in ogrevanje rastlinjaka. Če zemlja ne zmrzuje, imamo delo v sadovnjaku in okrasnem vrtu. Skrbimo tudi za ptice in odganjamo divjad.

Brstični in listnati ohrovt, motovilec ter špinača so zimske zelenjadnice, ki jih z zelenjavnega vrta pobiramo v decembru. Manj znano pa je, da brez težav do novega leta počaka na vrtu rdeči glavnati radič, v mili zimi celo radič štrucar. Pazimo, da ne hodimo po gredicah, pač pa vrtnine pobiramo z vrtnih poti. Pobiramo še rdeče, belo zelje in glavnati ohrovt. Vrtno krešo in rukolo lahko posejemo v lončke in jih postavimo na okenske police, ki so na svetli, a ne pretopli strani. Če želimo domačo rukolo za božič, jo moramo posejati že v začetku meseca. 

V zadnjih dvajsetih letih je imel Marijan Vodnik, diplomirani arhitekt, doma in v tujini več kot 640 samostojnih in skupinskih razstav svojih lesenih skulptur. Vsako leto decembra ga prosijo, ali bi lahko razstavili njegove lesene jaslice, ki vzbujajo veliko občudovanja. Največje imajo kar 118 figur, izklesanih iz enega kosa, pri čemer je bila orehova korenina, iz katere jih je izdelal, težka več kot tisoč kilogramov, jaslice pa tehtajo okrog 80 kilogramov. Zato je zdaj pravi trenutek, da spoznamo mojstra, ki neutrudno kleše v les, ustvarja vedno unikatne skulpture, se ne ponavlja, jih poimenuje z zanimivimi imeni (Dobrota, Preživetje, Najdene poti, Vezi rodov, Enakopravnost, Povezanost, Skupni tek ...), a jih ne prodaja, ampak ohranja zase v razstavnih prostorih svoje hiše, kamor prihaja veliko ljudi, da vidijo to izjemno lepoto.

Če želite med prazniki svoje stanovanje okrasiti malo drugače, lahko to naredite s sobnimi rastlinami, ki so v tem letnem času nekaj posebnega.

Božična zvezda je prav gotovo favorit med prazničnimi lončnicami. Nekaj posebnega med njimi je Euphorbia pulcherrima 'Christmas Mouse'. Nova sorta božične zvezde ima nenavadno mehak videz listov. Njena posebnost so rdeči cvetovi v obliki zvezde, ki jih najprej opazimo na rastlini. Vendar to ni njen pravi cvet, ampak so v krogu nanizani obarvani listi, ki jim vrtnarji pravimo brakteje. Drobcene rumene cvetove skriva v sredini braktej. Če dobro pogledate, njeni nepravi rdeči cvetovi spominjajo na mišja ušeska, tako je tudi dobila svoje marketinško ime 'Christmas mouse' (božična miška).

Na zadnji pohod v letošnjem letu se bomo podali na Koroško. Tesno je povezan s pisateljem Prežihovim Vorancem, a tokrat ne bomo hodili po njegovih poteh, temveč po poti njegove žene in hčerk. 

Tako se glasi del zapisa resnične zgodbe o pogumni ženski, ki se je na srečanje s svojim možem odpravila čez zasnežene hribe skupaj z dvema hčerkicama, da bi se družina po skoraj treh letih končno spet srečala in skupaj preživela božič: »Mrzla decembrska noč leta 1932. Skozi temno noč božičnega večera se med gorskima gmotama Olševe in Pece v sneg odeti in neposeljeni pokrajini opotekajo tri drobne postave. Mati s hčerkama se v okrilju teme trudi prebiti iz Slovenije na avstrijsko Koroško v Železno Kaplo. Z nadčloveškimi napori ju mati bolj vleče kot nese s seboj. Štirinajst ur traja trpljenje in na preizkušnji je ženska in otroška moč in vse to v želji, da bi se končno po dveh letih srečali z možem in očetom. Zaman. Le nekaj trenutkov pred prihodom ga policija aretira in srečanja ni.«