Žlahtne sorte fig rodijo tudi v notranjosti Slovenije. Oploditev poteka brez težav, saj ne potrebujejo opraševalcev in razvijejo plodove brez oploditve. Pri izboru sort smo pozorni tudi na to, da so sorte dobro odporne proti mrazu in bolje prezimijo.

Na Dolenjskem, Štajerskem, Gorenjskem, v Prekmurju, Prlekiji, Beli krajini in na drugih območjih Slovenije je treba saditi žlahtne sorte, ki razvijejo okusne plodove brez oploditve. Izbirajte med sortami termenjača, san pietro/dalmatie, noire de ballone in gentil bianco. Izbiramo sorte fig, ki prenesejo temperature okrog –15 stopinj Celzija. Žlahtne sorte fig bodo dobro rodile tudi na Primorskem. Če na vrtu posadite divjo figo, ki je samonikla na obalnem območju Istre in obalnem zaledju Slovenije, ne boste obirali plodov v notranjosti Slovenije. Enako se bo zgodilo, če boste z dopusta prinesli divjo figo s Hrvaškega. Na hladnejših območjih Slovenije ni prisotne ose ježarice, ki oprašuje divje fige v njihovem naravnem okolju. Zato je pomembno, da na vrtu sadite žlahtne sorte, ki razvijejo plodove brez oploditve.

Privlačna belina

Čipkasti vzorci se privlačno dopolnjujejo na prelepem belem prtičku.

Velikost: približno 40 cm premera.

Potrebujemo: 50 g belega bombažnega kvačkanca, primernega za kvačko št. 1,5 ali 1,75.

Izdelava: skvačkamo 7 verižnih petelj in jih z eno polgosto petljo sklenemo v krog. Z eno verižno petljo nadomestimo 1. gosto petljo, nato v krog kvačkamo še 11 gostih petelj. Krog sklenemo z eno polgosto petljo v začetno verižno petljo. Nadaljujemo po vzorčni risbi. Vsak krog začnemo z označenim številom verižnih petelj, sklenemo ga z eno polgosto petljo v začetno petljo kroga. S polgostimi petljami preidemo tudi v naslednje kroge. Narisan je samo en del vzorčne enote, ki ga smiselno ponavljamo tako, da ga sklenemo v celoto. Številke označujejo začetek vsakega kroga.

Da ne bomo čez nekaj mesecev znova tarnali nad tem, kako so sadike vse dražje in vse slabše, je zdaj čas, da jih pripravimo in se hkrati pomenimo o tem, kako se tega lotiti s skupnimi močmi. Le tako bomo rešili več izzivov hkrati – beri: prihranili bomo veliko časa in denarja.

 Teh pet predlogov udejanjite takoj.

Ne recite, da ni nikogar, ki bi sodeloval z vami. Mogoče ga ne vidite v svojem stanovanju ali hiši... Zato poglejte širše in na vhodu v stavbo ali sosednje stavbe ali trgovino ali medgeneracijski center izobesite sporočilo:  »Iščem zainteresirane za skupno vzgojo sadik, izmenjavo semen in skupno nabavo.« Oglejte si bližnjo okolico in osebi, ki ima rastlinjak, ponudite, da ji lahko pomagate odpirati in zapirati rastlinjak ter zalivati sadike, v zameno pa naj vam posodi kakšen kotiček za vaše sadike, ki jih boste preselili takoj, ko...

Vandramo po Sloveniji

»Sam grem po dolini kraški, / kadar vanjo jutro sije / in se morje zdrave sile / v mlado dušo mi razlije,« je pesnik Srečko Kosovel pel v pesmi Jutro na Krasu. Kaj bi pa lahko doživeli vi, če bo tudi v februarju »zobato« zimsko sonce tako dobrotno kot v januarju?

Pokrajina okoli Volčjega Gradu (z avtoceste pri Sežani je do te vasi 20 kilometrov; kažipoti so dovolj pogostni) ni v neskončnost gola, kamnita in pusta planjava, prav nasprotno – je poseljena in rodovitna, pestra mešanica polj, senožeti in kamnitim gnezdom podobnih vasi, ki jih ob straneh obdaja značilen obsredozemski gozd. Kraševec je stoletja in stoletja izbijal ali dvigal kamenje s tal in ga nalagal v ogradah. Zdaj na tisoče kilometrov kamnitih ograd prepreda matični Kras in oklepa manjše ali večje kmečke površine. Tisočletno sožitje človeka z naravo je dalo tej deželi posebno očarljiv pečat.

DOBRE STARE VIŽE

Večji del svojega življenja je Franc Korbar posvetil igranju na trobento in z različnimi ansambli prepotoval kar lep del sveta. Posvečal se je tudi pedagoškemu delu, na koncu svoje poklicne glasbene poti pa je razvil lastno tehniko igranja. Kot skladatelj in avtor priredb se je posvečal predvsem negovanju slovenskega ljudskega izročila.

Glasbena pot Ljubljančana Franca Korbarja se je začela, ko je imel osem let. Najprej se je učil igranja na violino, a je kmalu v njegove roke prišla trobenta. Za igranje nanjo se je navdušil tudi ob gledanju ameriških filmov. »Trobenta me je pritegnila predvsem s svojim tonom,« se spominja. Po končani glasbeni šoli je začel kot trobentač sodelovati z različnimi plesnimi orkestri, imel je komaj 17 let, ko je že zaigral v plesnem orkestru ljubljanskega Tabora. V njem se je dobro znašel, saj z branjem not ni imel težav. Študij je sicer posvetil glasbi, a je postal tudi absolvent na pravni fakulteti.

Primula ali trobentica je najbolj prepoznavna prva spomladanska cvetlica. Cveti vse od zime tja daleč v pomlad. V tem času je zelo malo cvetočih lončnic po tako dostopnih cenah. Zato sem prepričana, da bo našla mesto v vsakem gospodinjstvu.

Kot pri drugih rastlinskih vrstah, tudi pri primuli žlahtnitelji iščejo vedno drugačne barvne odtenke, oblike cveta in rasti. Nove rastline imajo včasih obstojnejše cvetove in so manj zahtevne za vzgojo. Priporočam, da ob obisku vrtnarij in cvetličarn pregledate njihovo ponudbo.  

OBLETNICE

Ob 160. obletnici rojstva skladatelja Huga Wolfa

V Slovenj Gradcu, rojstnem mestu skladatelja Huga Wolfa, pa tudi drugje po Sloveniji in tujini, kjer je zaslovel, bodo letos potekale številne prireditve, ki jih bodo v spomin na skladatelja z velikim opusom pripravili glasbeniki, občina in Društvo Huga Wolfa Slovenj Gradec. Napisal je več kot 300 samospevov, opero, komorna in klavirska dela ter zborovske skladbe. V pripravi sta monografija o njem in njegovem delu, spletna stran, kjer bodo objavljali informacije o sprotnem dogajanju, konec leta bo Banka Slovenije izdala kovanec z njegovo podobo. V njegovo čast bo 22. februarja slavnostna akademija v prostorih Koroške galerije likovnih umetnosti.

V Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) so zasnovali cikel obrazstavnih programov stalne razstave Jaz, mi in drugi: podobe mojega sveta. Posamezniki postajajo avtorji razstav, po svoji presoji in s svojimi besedami poudarijo in predstavijo vsebine, ki najbolj nazorno kažejo njihovo življenjsko pot in so jo pripravljeni deliti z obiskovalci muzeja. Svojo zgodbo tokrat ponuja Nani Poljanec. Naslovil jo je Nani v Ljubljani in si jo lahko ogledate do konca meseca.

Nani Poljanec, s pravim imenom Aleksander Stanislav Jurkovič, je izjemno zanimiv človek. Od malih nog živi v zdraviliškem mestecu Rogaška Slatina, v Muzeju Anin dvor med drugimi zbirkami razstavlja tudi svoje tri zbirke, ki vzbujajo veliko pozornosti med domačimi in tujimi obiskovalci. Že dolgo pa veliko prahu s svojim delom dviguje tudi Nani, pa ne le v Ljubljani, regiji, ampak širše.