Slikar

Nova razstava v uredništvu Vzajemnosti je nekaj posebnega, saj so na ogled rezbarije v lesu zakoncev Šmid iz Ljubljane. Najprej je začela rezbariti Olga, sčasoma se ji je pridružil mož Alojz. V lesu upodabljata najrazličnejše motive, od tradicionalnih, ki jih povzameta po starih slikah, do sodobnejših. Svojo spretnost sta do potankosti izpopolnila in pridobila tudi nacionalno poklicno kvalifikacijo. Olga je šele druga ženska v Sloveniji, ki je dobila certifikat za mojstrico rezbarjenja.

Rogla vabi z neokrnjeno naravo in raznoliko turistično ponudbo vse člane družine, od najmlajših do najstarejših. To jesen je bogatejša še za doživljajsko pot, ki sprehajalce popelje visoko med krošnje, od koder se odpirajo razgledi, kot jih vidijo ptice.   

Najvišja točka poti, ki je dolga 1.043 m, je lesen razgledni stolp. Obiskovalec se po njem spiralno dviga do višine 37 m, ob tem pa se odpirajo osupljivi 360-stopinjski pogledi. Ob lepem vremenu se vidi od Triglava do Učke, od Snežnika do Panonske nižine. Okoli stolpa se 20 m nad gozdnimi tlemi   krožna pot pne ravno med šumečimi vrhovi smrek. Na poti so adrenalinske postaje, kot je strašno navidezno brezno, ki je seveda popolnoma varno. Doživetje narave ima tudi poučno plat, saj se ob poti vrstijo panoji, ki zanimivo pripovedujejo o kamninah...

Za jesensko vreme izberite tak par čevljev, ki ga res potrebujete in ste za kakovostno izdelavo in material pripravljeni nameniti nekaj več denarja. Če veste, kakšen model zaradi oblike stopala in višine pete vam najbolj pristaja, v kakšni kombinaciji z oblačili ga boste nosili, kateri slog oblačenja vam ustreza in za kakšno vreme boste izbrani par nosili, nakup ne bo zgrešen.

 Jesensko-zimska kolekcija čevljev ostaja v klasičnih temnih odtenkih z nekaj nevtralnimi rjavimi in za poudarek rdečimi odtenki.

Grobovi so izpostavljeni vremenskim pojavom in različni umazaniji, in če jih redno ne vzdržujemo, nastanejo poškodbe na nagrobniku. Kamnoseki zato priporočajo, da vsaj trikrat ali štirikrat letno očistimo površino kamna, da odstranimo blato, ptičje iztrebke, ostanke peska …

Odpadlo listje, sploh mokro, na kamnu pušča madeže, zato ga je dobro sproti odstranjevati. Na nov nagrobnik nanesemo impregnacijsko zaščitno sredstvo. To bo preprečilo vdor umazanije v kamen in tudi čiščenje bo lažje. Vsakih pet let nagrobnik temeljito očistimo in ponovno nanesemo sloj impregnacije.

GREMO NA IZLET

V soboto, 9. novembra 2019

Vstopna mesta: Celje, Ljubljana, mogoči vstopi ob poti

Odhod avtobusa iz Celja ob 6. uri. Vožnja proti Ljubljani, vstop potnikov na Dolgem mostu ob 7. uri. Pot bomo nadaljevali mimo Postojne na Kras. Zapeljali se bomo v Štanjel, ki je eno najslikovitejših in najstarejših kraških naselij. Njegov osrednji del predstavljata grad in cerkev sv. Danijela. Posebnost kraja je tudi Ferrarijev vrt, ki je delo arhitekta Maksa Fabianija.

Sedmega julija 1949 je na Goli otok v Kvarnerskem zalivu priplula prva ladja s političnimi zaporniki, tako imenovanimi informbiraši. Začelo se je najbolj žalostno poglavje v zgodovini povojne jugoslovanske države. Sedemdeset let kasneje se za otok zanimajo predvsem tuji turisti, med njimi je največ Slovencev. 

Ko se z ladje izkrcamo na Golem otoku, se nam najprej zazdi, da smo prišli na vojno območje. Za nami morje, pred nami na obali podrte in razrušene stavbe, belo kamenje in skrivenčeni borovci. Tu se je čas zares ustavil. Ureditev otoka Hrvaško do zdaj ni zanimala. Ob letošnjem obisku smo od enega izmed štirih ljudi, ki skušajo na otoku s skromno ponudbo kaj iztržiti od obiskovalcev, slišali, da se premika, sredstva za postopno ureditev otoka naj bi prišla iz Evropske unije.

Na naših ulicah se je kar nenadoma spet pojavil – skiro. Marsikoga preplavijo spomini na mladost, ko je vsak otrok po ulici gonil svoj skiro. Šele naslednja stopnja je bil »bicikel«, in če je bil to Rogov Pony, je bila sreča že popolna. Z močjo svojih mišic so se otroci in odrasli seznanjali s prometom in hitrostjo. Pa tudi z bolečinami, ki so bile opozorilo, da ne gre pretiravati.

Prvi pogled na sicer znano vozilce (pač, skiro) sploh ne izda, da ima sodobna različica dobro skrit električni motor z baterijo in elektroniko, ki upravlja porabo električne energije. Na prvi pogled je reč navdušujoča: preprost skiro, zelena elektrika pa osebna in ekološka mobilnost in še malce mladostne igrivosti zraven, in ker cene za osnovne modele sploh niso pretirane, človeka nakup premami. A bi bilo dobro dvakrat premisliti.

RAZSTAVI

Edi Šelhaus: Retrospektiva

Ob 100. obletnici rojstva fotografa, fotoreporterja in pisatelja Edija Šelhausa si lahko v Muzeju novejše zgodovine ogledate pregledno razstavo njegovih del, ki so nastajala od začetka 2. sv. vojne do prvih let 21. stoletja. Kar 160.000 njegovih posnetkov hranijo v muzeju, tudi tako imenitne, kot je reševanje ameriških zavezniških letalcev med vojno, prihod partizanov v Trst, Gorico in Ljubljano, boj kroških Slovencev za svoje manjšinske pravice. Na ogled do konca septembra.

GREMO NA IZLET                  

V petek, 11. oktobra in 25. oktobra 2019 (3 dni)

Vstopna mesta: Ljubljana, ob zadostnem številu prijav tudi Kranj, Škofja Loka, Celje, Koper in Nova Gorica, mogoči vstopi ob poti

1. dan: Odhod avtobusa s Kongresnega trga v Ljubljani ob 5. uri. Peljali se bomo čez mejni prehod Vinica in naprej po avtocesti v Dalmacijo. Po nastanitvi v hotelu na Makarski rivieri bo popoldne prosto za sončenje, kopanje ali sprehod ob morju. Sledita večerja in prenočevanje.

Na vrhu Jelenka, enega od številnih vrhov, s katerih se banjška planota strmo spušča na zahod v dolino Soče, boste po ne preveč naporni turi najprej nagrajeni z res spodobnim razgledom, in to ne le po širnih Banjščicah, ampak še čez, po rogatem reliefu idrijsko-cerkljanskih in trnovskih gora ter podolij, pa še na jug bo segel pogled – na krvavo bojišče iz prve svetovne vojne na hribu Škabrijel.

Najhitreje se na vrh Jelenka (787 m) pride z južne strani te gore, iz Bat na Banjščicah. Cesta pelje kakšen kilometer proti Kanalskemu Vrhu. Pri usmerjevalni tabli, ki kaže na levo za Jelenk, parkirate. Manj kot ura je do vrha, od koder je komaj pet kilometrov zračne črte daleč videti bel pokrov samostana in cerkve na Sveti gori, vi pa stojite na nenavadnem, kar strašljivem grebenu golega, s škrapljami izjedenega kraškega skalovja, na katerega so nanošeni veliki in majhni prodniki.