Retrospektiva Ivane Kobilca

Narodna galerija je po štiridesetih letih pripravila monografsko predstavitev slikarke Ivane Kobilca. Od tedaj se je po besedah direktorice Barbare Jaki nabralo marsikaj novega – nova spoznanja stroke, nekaj neznanih del in takšnih, ki niso bila nikoli razstavljena ali pa se je za njimi izgubila sled. Priljubljenim delom, kot so Kofetarica, Poletje, Otroci v travi, se bodo pridružile še manj znane slike, ki skupaj odsevajo ustvarjalno moč priljubljene slikarke in vplive evropskih umetnostnih središč, saj je Kobilca večino odraslega življenja preživela v tujini, in sicer na Dunaju, v Parizu, Sarajevu in Berlinu, od koder se je v Ljubljano vrnila na začetku prve svetovne vojne.

Telovnik za vse letne čase

Telovnik v sveže zeleni barvi nam pride prav v vseh letnih časih.

Velikosti: 36/38 in 44/46. Opisi za 44/46 so v oklepajih.

Potrebujemo: 350 (450) g zelene volne; kvačko št. 5; 9 (11) manjših zelenih gumbov.

Osnovni vzorec: nasnutek je deljiv s 4 + 3 verižne petlje za obračanje. Kvačkamo po vzorčni risbi. Vsako vrsto začnemo s 3 verižnimi petljami, ki nadomestijo 1. šibično petljo, nadaljujemo s petljo pred vzorčno enoto (VE), ponavljamo VE in končamo s petljo po VE. Kvačkamo od 1. do 3. vrste. Nato ponavljamo 2. in 3. vrsto. Začetna in končna petlja v vsaki vrsti sta v opisu označeni kot ½ vzorčne enote (VE).

Verjetno se komu še zdi nenavadno, da bi na balkonu ali terasi gojil zelenjavo. Vendar je ta trend vrtnarjenja priskrbel veliko zabave, ki je tudi koristna – zelenjavo, zelišča in še katerega izmed sadežev imamo ves čas pri roki. 

V večjih loncih uspešno gojimo cepljeno zelenjavo. Čeprav so te sadike višjega cenovnega razreda, si kakšno le privoščimo. Višjo ceno upraviči kakovosten in večji pridelek od običajnih rastlin, ki jih sadimo na vrtove in njive.

Zakaj je cepljena zelenjava drugačna od navadnih, vzgojenih iz semena? Ker gre za dve sorti, ki sta med seboj združeni (cepljeni). Prva zagotavlja velik pridelek in okusen plod, druga je po navadi sorta z močnim koreninskim sistemom. Na primer kumare in melone so cepljene na podlago buče. Jajčevec in paradižnik pa sta združena s podlago divjega paradižnika. Tako sta izkoriščeni najboljši lastnosti dveh rastlin. Prav zaradi cepljenja sadik lahko vzgojimo rastline, ki imajo večji in bolj aromatičen plod. Rastline so odpornejše za običajne bolezni.

Domači radič začnemo sejati junija. Pri tem je dobro upoštevati kolobar in izbrati prave gredice. Radič največkrat sejemo na prazne gredice, ki so ostale po spravilu zelo zgodnjih sort krompirja. Svoje mesto najde tudi na gredicah, ki so bile spomladi zasedene z nadzemno kolerabico in redkvico. Izberite še pravo sorto in radič na vašem vrtu bo prava vrtna poslastica.

Junija sadimo in sejemo na gredice, ki so ostale prazne po spravilu solate, redkvice, nadzemne kolerabice, zgodnjega krompirja in drugih vrtnin. Za nadzemno kolerabico in redkvico, ki smo jo sejali zgodaj spomladi, lahko sejemo ali sadimo radič. Primerna gredica za radič je tudi gredica, ki je bila predhodno zasedena z zgodnjim zeljem ali krompirjem. Ta gredica je običajno velika, zato na prazno mesto sejemo in sadimo več različnih vrtnin. Za krompirjem sejemo tudi črno redkev pa brstični ohrovt, listnati ohrovt in zelje.

Začnimo pri bistvu: zakaj sploh samodejni menjalnik, avtomatik? Ker je upravljanje pedala za sklopko, mešanje s prestavno ročico po menjalniku in odmerjanje plina zahtevno vozniško početje. Le pomislite na počasno premikanje v koloni. Kaj pa speljevanje z naloženim avtomobilom v klanec? Kaj pa obračanje ali parkiranje v tesnem prostoru? To je stres. 

Presenetljivo je, kako so nam trgovci z avtomobili in tudi strokovni mediji zamolčali prednosti samodejne sklopke in menjalnika. Nihče nikoli ni povedal, da je vožnja varnejša, ker ima voznik več časa za opazovanje in razumevanje prometa.

Balkoni in terase so spet postali prijeten prostor za posedanje, saj v toplih dneh radi preživimo zunaj veliko časa. Kako pa bi ustvarili povezavo med notranjostjo in zunanjostjo, si povečali dnevno sobo s prijetno urejenim balkonom ali teraso, ki bi postala njen podaljšek?

Lepo okolje, razgled, sonce in zelenje na balkonu ali terasi lahko postanejo podaljšek bivalnega prostora, ko odgrnemo zavese in se prepustimo pogledu skozi okno. Ko postane toplo, pa lahko tudi majhen balkon brez posebnega razgleda z nekaj dodatki spremenimo v prijeten bivalni prostor. Z večjimi lončnicami, nekaj barvnimi blazinami na udobnem vrtnem stolu in mizico, na katero postavimo kozarec hladne pijače, smo kot v poletni dnevni sobi.

»Župančičeva pot ni cilj, je potovanje, ki se nikoli ne konča.« Tak je slogan tradicionalne poti od Dragatuša do Vinice, po kateri se bodo pohodniki odpravili v soboto, 9. junija, in se poklonili 140. obletnici rojstva Otona Župančiča.

Ta kulturno-športni pohod, dolg 13 kilometrov, simbolno ponazarja pot, ki jo je v mladosti prehodil pesnik, ko se je iz Dragatuša namenil k sorodnikom v svojo rojstno Vinico. Kot dijak se je večkrat iz Novega mesta, kjer se je šolal, odpravil peš čez Gorjance v Dragatuš, kjer je preživel otroška leta. Od tam pa skozi slikovit kraški svet mimo Klepčevega mlina, okljukov reke Lahinje ter belokranjskih steljnikov naprej skozi prijetno senco gozda na Žeželj, kjer stoji Marijina romarska cerkev, k sorodnikom v Vinico.

Prosimo, ne razumite naslova tako, kot da pomeni nekaj grdega. Nasprotno! Gledališče Glej namreč pripravlja projekt z naslovom Starci. Delajo ga z ljubeznijo in spoštovanjem do seniork in seniorjev, želijo povezati mlado in staro generacijo, doseči medgeneracijski dialog. Prepričani so, da imajo starejši veliko spominov, ki so izjemno dragoceni in bi jih bilo škoda prepustiti pozabi.

Že pred časom smo iz Gledališča Glej prejeli obvestilo, da vabijo k sodelovanju pri projektu Starci posameznice in posameznike, starejše od 60 let, da »se nam pridružite k potovanju skozi spomine, k ustvarjanju filmskih zgodb in druženju. Zanimajo nas vaše zgodbe!«