Zadnjo januarsko soboto se bodo pohodniki na Dolenjskem podali na tradicionalni pohod, ki so ga organizatorji poimenovali S cvičkom med vinogradi. Potekal bo od Otočca do Trške gore in nazaj na Otočec.

Tovrstni dogodki so praviloma jeseni, ko grozdje zori in se v sodih že spreminja v vino. A tudi zimski pohodi med vinogradi niso več neobičajni, narava tedaj miruje, zemlja počiva, ni še napočil čas za prva vinogradniška dela, zagotovo pa za pokušino tega, kar je nastalo v sodih. Pa tudi vinogradniki imajo več časa, da se posvetijo obiskovalcem. In ker bomo na Dolenjskem, bo pohod posvečen cvičku.

Pridi na čaj ...

 ... ali na kavo! V veseli družbi pisanih skodelic, čajnikov in sladkornic nam bosta topla napitka še bolj prijala.

S skodelicami, čajniki in sladkornicami poljubno okrasimo prtičke, kuhinjske brisače, predpasnike ipd.

Vse motive vezemo s križnim vbodom na blago, na katerem lahko štejemo nitke. Vezemo s tremi nitkami deljive prejice v označenih barvah čez 2 x 2 niti na blagu.

 Preden začnemo vesti, preštejemo križce na predlogi, nato preštejemo niti na tkanini. Tako vidimo, kako velik je motiv in kam ga lahko namestimo. Motiv izvezemo najprej z eno barvno nitjo, nato z naslednjim barvnim tonom. Pri tem pazimo, da vsi vbodi na vezenini potekajo v isto smer.

 Zima je lahko včasih zelo naporna in v nas pogosto budi željo po toplejšem letnem času, v katerem se v naravi spet prebuja novo življenje. Si tudi vi že želite, da se v deželo vrne pomlad, čeprav je šele januar? Morda pa si lahko vsaj delček pomladi ali pomladnega vzdušja s pomočjo tega članka pričarate kar sami – ustvarite si pomladni venček, kot je tale ... Poimenovala sem ga ČAR POMLADI.

 Za venček potrebujemo le žično pletivo (mrežo), skledo čebulic (na primer narcis), mah, poganjke borovnic, okrasno predivo, orodje za rezanje žice in precejšnjo mero spretnosti ter želje po ustvarjanju. Seveda se lahko odločimo tudi za drugačen izbor vrst čebulic spomladi cvetočih rastlin, kot so grozdaste hrušice (na fotografiji), hijacinte, tulipani ...

To je zgodba o posebnem primeru vzajemnosti. O spletu vzajemnosti med generacijami umetnikov, med umetnostjo iz različnih krajev in med umetnostjo in razvojem nekega kraja. O spletu, ki je ozadje razstave z naslovom Ljubljana se klanja Sloveniji III: Kočevje, ki jo je mogoče januarja in februarja videti v Galeriji Vžigalica v Ljubljani.

Zasnove za cikel razstav Ljubljana se klanja Sloveniji se je domislil Jani Pirnat, kustos v Galeriji Vžigalica. Navdih zanjo je bila alegorija Ivane Kobilce s tem naslovom, ki je nastala leta 1903 in je v ljubljanski mestni hiši. Poleg tega se je Pirnat naslonil na izkušnje, ki jih je pridobil med kuriranjem zunaj prestolnice. Ugotovil je, da je med njo in drugimi slovenskimi kraji večja razdalja, kot bi sklepali na prvi pogled. Cikel od leta 2017 naprej raziskuje vzrok tega tako, da zbližuje umetnike, galerije in občinstvo, ki se sicer ne...

Že tisočletja opazujemo planete in jih primerjamo z dogajanjem na Zemlji. Zavedamo se, da smo neločljivo povezani z naravnim okoljem. Planeti simbolično predstavljajo dobre vplive, kadar tvorijo harmonične aspekte, in ustvarjajo trenje, ko so v dinamičnih aspektih. Kadar se po nebu navidezno pomikajo vzvratno zaradi gibanja Zemlje, simbolično ponovimo vajo na področju, kjer je prišlo do napake. Srečno novo leto 2019 se začne s Soncem v kozorogu ter Luno in Venero v škorpijonu. Mars prestopi v znamenje ovna 1. januarja ob 3.21. V kozorogu sta še Saturn in Pluton, v ribah je Neptun, ki bodo kot počasni planeti ostali v istem znamenju vse leto. V ovnu je Uran, ki 6. marca 2019 ob 9.36 prestopi v znamenje bika, 13. februarja ob 7.21 bosta Uran in Mars na isti kotni stopinji ovna. 

Pripravlja: Neva Brun

Gledališče: V imenu matere, slovenska dramska noviteta 

Dramatik Ivo Svetina se je odločil, da bo napisal sago, skoraj dokumentarno dramo o svoji družini na ozadju stoletja vojn (prve in druge), ideologij (slovanstvo, marksizem, socializem), nastajanju držav (Kraljevine SHS, SFRJ), zgodbo o rodu, ki ni hotel biti le pasiven opazovalec zgodovine, ampak je poskušal postati njen sooblikovalec. »Marsikdo je v sebi nosil tudi temno, strupeno seme, ki ga je vodilo v samomor, zato sem tekst pisal počasi in z muko,« je povedal Svetina.

Poleg toplega oblačila in obutve za štirinožce s krajšo dlako v hladnejšem obdobju ne smemo pozabiti na njihove tačke. Mrzla in poledenela tla, posut pesek in še posebej sol so tisti dejavniki, zaradi katerih lahko blazinice na tačkah popokajo, se poškodujejo, zakrvavijo in bolijo. Zimskim tegobam pa se brez težav izognemo z enostavno nego ter tako poskrbimo za udobje svojega kosmatinca.

Poskrbite, da bo dlaka na tačkah lepo in kratko pristrižena. Prav tako poskrbite, da kremplji ne bodo predolgi. To lahko namesto vas opravi pasji frizer ali pa vam pomagajo pri veterinarju. Tako se boste izognili umazaniji in nadležnim kepam snega, ledu in soli. Posebej lastniki večjih in dolgodlakih pasem zelo dobro veste, kako s sprehoda kuža prinese še kup nadležnega snega in peska ter umazanije na tačkah. Umazanijo je treba po vsakem sprehodu temeljito odstraniti, kar nam lahko vzame kar nekaj časa in volje.

GREMO NA IZLET

V soboto, 2. marca 2019

Vstopna mesta: Celje, Trojane, Ljubljana, ob poti do Obrežja, ob doplačilu tudi iz Kranja.

Iz Celja se bomo odpeljali ob 5.45, z Dolgega mosta v Ljubljani pa ob 7. uri. Peljali se bomo po avtocesti in se najprej ustavili v tiskarni Radin print v Sveti Nedelji pri Samoborju, kjer si bomo ogledali tisk marčne Vzajemnosti. Po obisku tiskarne se bomo še sprehodili po tem najmlajšem hrvaškem mestu. Nato se bomo peljali po hrvaškem Zagorju v Krapino, kjer si bomo ogledali muzej neandertalcev. Po kosilu sledi obisk stare lekarne in čokoladnice v Olimju. Zapeljali se bomo še na Jelenov greben, kjer si bomo ogledali farmo jelenov. Potem sledita vožnja do Term Olimia in kratek postanek. Domov se bomo vračali skozi Šentjur. Prihod v Celje in Ljubljano v večernih urah.

NASVETI TETE METE

 V zimskem času pojemo veliko agrumov (pomaranče, klementine, mandarine, limone, grenivke …). Namesto da bi lupine kar takoj pospravili v koš za biološke odpadke, jih lahko še kako drugače koristno uporabimo. Dobro je, da imamo ekološko pridelano sadje, torej neškropljeno, in pazimo, da na lupini ne ostanejo koščki sadeža.

Tu je nekaj nasvetov.

 

Da lepše diši

Če pomarančne olupke položimo na topel radiator, bo po stanovanju prijetno dišalo. To je star in preizkušen recept. Pa ste jih kdaj položili v čevlje? Med sušenjem olupki oddajajo prijetno aromo, ki prežene neprijeten vonj iz obuvala. Ko je lupina trda, jo prelomimo in bo oddala še nekaj eteričnega olja.