Vabimo vas na že tretji pohod pod vodstvom Janeza Alberta, izkušenega vodnika z licenco Planinske zveze Slovenije. Še vedno velja obljuba, da tistemu, ki se bo udeležil petih pohodov v tem letu, podarimo majico Vzajemnosti.

V nedeljo, 13. maja, je končni cilj Mali Lipoglav. Hoje bo za približno 4 ure. Zbor udeležencev je ob 7.45 na postaji LPP Konzorcij na Slovenski cesti v Ljubljani. Z avtobusom št. 3G se zapeljete do postaje Grosuplje – Kongo. Potem se vzpnete čez Magdalensko goro (504 m, arheološko najdišče, lepa cerkev) in Veliko Slivnico na Mali Lipoglav. Tam boste v gostišču Pr' Jakop'c dobili pečat. V Ljubljano se boste vrnili z avtobusom iz Šmarja - Sapa.

Vse bolj suha in vroča poletja težko prenašajo tudi rastline na cvetličnih gredicah. V sušnih razmerah potrebujejo več oskrbe, še posebej pomembno je redno zalivanje. Zato je najbolje, da med rastlinami izberemo take, ki stresne situacije lažje prenašajo.

Enoletnice so tiste okrasne zelnate rastline, ki svoj življenjski ciklus zaključijo v enem letu. Zaradi bogatega cvetenja so praktična dopolnitev trajnic, skalnjakov in cvetličnih posod. Rastejo hitreje od drugih rastlin in kmalu zapolnijo prazne prostore v zasaditvi. Idealna rešitev, da onemogočimo rast plevela, hkrati pa preprečimo izhlapevanje vode iz zemlje. 

Spominska razstava Vladimire Bratuž Furlan - Lake

V galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (Komenskega 8 v Ljubljani) si lahko do 25. maja ogledate pregledno razstavo del akademske kiparke in diplomirane arhitektke Vladimire Bratuž - Lake (1923–2006). Poleg kiparstva je študirala tudi arhitekturo pri arhitektu Jožetu Plečniku. Zanjo je bilo značilno predvsem eksperimentalno delo, saj je pri svojih skulpturah uporabljala različne postopke, tehnike in materiale – od železne pločevine, kamna do osnovnih materialov žgane gline in lesa.

V domači kuhinji so najbolj priljubljene domače paprike različnih barv in oblik. Vsekakor priporočamo, da izbirate dobre sadike domačih proizvajalcev, ki jih lahko poiščete v vseh bolje založenih trgovinah. Dobra sorta je osnova za dober pridelek.

Vse bolj priljubljena je sorta b agoly, ki razvije močan koreninski sistem in spada med babure. To ji omogoča dobro oskrbo z vodo in hranili, tako da dobro nastavlja plodove. Plodovi so »kvadratični«, rahlo podolgovati z debelim mesom. Je enostavna za vzgojo na prostem in tudi zelo rodna. Odporna je proti površinski gnilobi plodov, vzroka zanjo sta pomanjkanje kalcija in stres. V zrelosti jo je najbolje pobirati, ko je rumene barve. V končni (fiziološki) zrelosti preide v rdečo barvo. Povprečna teža plodov je 200 g.

Slaba dostopnost do vhoda v večstanovanjsko stavbo je lahko le en del težave, otežen dostop do samega stanovanja pa je prav tako lahko za nekoga, ki težko hodi, skoraj nerešljiv ali preveč naporen. To so lahko premajhni in slabo dostopni vhodi, strme stopnice, stavbe brez dvigal in drugo. Na to stanovalci nimajo vpliva in težko upajo na rešitev problema. Drugače je v enodružinski hiši, kjer imamo možnost težave rešiti sami in z nekaj manjšimi posegi pred vhodom pomanjkljivosti omiliti ali celo odstraniti.

Pomladni čas je prava priložnost, da v svojo garderobo vnesete nekaj svežine: z barvnimi kosi ali dodanimi detajli, ki bodo posodobili oblačila, ki jih že imate v omari.

Svetujem vam, da najprej preverite, ali vam dolžina hlač, kril ali rokavov ustreza. Hlače lahko na primer skrajšate na modno sedemosminsko dolžino ali pa na rob prišijete dodatni trak, ki bo izredno moden, pa tudi dolžina bo pravšnja. Podobno velja za krila, ki so v tej sezoni nekoliko daljša.

Z dodajanjem našitkov na različne kose oblačil boste v trenutku spremenili njihov videz. Lahko je to majhna pentlja ali pa bombažni pulover popestrite z motivom, ki ste si ga zamislili sami. Širši rokavi, obrobe z volančki in dodane aplikacije na oblačilih vam bodo prav gotovo všeč. Če imate podoben model bluze že v omari, kupite čipke ali pa nakvačkajte cvetlične motive in jih prišijte na rokave. Tudi starejša jakna ali jopa v Chanelovem slogu bo sodobnejša z našitimi okraski na žepih.

Igralec Andrej Kurent je na Tednu slovenske drame v Kranju prejel odličje Marija Vera, ki ga podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije za delo na področju gledališke, filmske in radijske umetnosti. Ker je bil od leta 1953 do 1994 član SNG Drama v Ljubljani, se gotovo spominjate katere izmed njegovih številnih vlog. Sodeloval je tudi pri filmu Na svoji zemlji. Bil je eden tistih, ki so soustvarjali slovensko eksperimentalno gledališko sceno. Poleg izvrstno odigranih gledaliških, filmskih in radijskih vlog je še posebej slovel kot sijajen govorec, kar je vodilo h kasnejšemu poučevanju študentov na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Kurentovo igralsko mojstrstvo sta slovenska in jugoslovanska kritika z občudovanjem označevali kot odlično, intenzivno in ekspresivno. Ne glede na to pa zase pravi: »Jaz sem bil večno drugi.«

Hortikulturno društvo Kranj bo naslednje leto praznovalo šestdeseto obletnico, v letošnjem maju pa se že drugič vključujejo v vseslovensko akcijo Teden vseživljenjskega učenja. Člani urejajo vrt, ki stoji tik ob Prešernovem gaju, in za obiskovalce bodo vrata odprli od 17. do 19. maja in od 21. do 25. maja od 9. do 19. ure. S stojnico bodo sodelovali tudi na Paradi učenja in upajo, da bodo tako pridobili tudi kakšnega novega člana. 

Kako se je vse skupaj začelo? V februarju 1957 so v Ljubljani ustanovili Hortikulturno društvo Slovenije, ki je kmalu preraslo v Zvezo hortikulturnih društev, dve leti potem pa so društvo ustanovili tudi v Kranju. Njegova dolgoletna predsednica je bila mag. Anka Bernard, krajinska arhitektka, ki je uredila prenekateri del tega »mesta na skali« (bralci se zagotovo spominjate člankov, ki jih je pred leti pisala za Vzajemnost). Dvajset let po ustanovitvi je društvo dobilo od občine Kranj v last propadajoč paviljon poleg Prešernovega gaja in po dveh letih so člani začeli še uradno skrbeti za vrt ob paviljonu – od občine so zemljišče dobili v upravljanje.

Okroglo in ravno

Okrogle in ravne linije se igrivo dopolnjujejo na čudovitem prtičku.

Velikost: 31 x 31 cm.

Potrebujemo: 50 g belega kvačkanca, primernega za kvačko debeline 1,5 ali 1,75.

Izdelava: za prvo rozeto skvačkamo 7 verižnih petelj in jih s polgosto petljo sklenemo v krog. 1. krog: s 3 verižnimi petljami nadomestimo 1. šibično petljo, nato kvačkamo v krog *3 verižne petlje, 1 šibično petljo. Od * ponovimo 6-krat. Krog sklenemo s 3 verižnimi petljami in 1 polgosto petljo v 3. verižno petljo z začetka kroga. 2. krog: kvačkamo po vzorčni risbi. Skvačkamo 4 rozete. V vsakem 2. krogu jih medsebojno združimo s polgostimi petljami (glej vzorčno risbo). Kjer je na vzorčni risbi narisana puščica, nadaljujemo delo in dokvačkamo potrebno število verižnih petelj. Kvačkamo v krogih po vzorčni risbi. Narisana je četrtina vzorca, ki ga smiselno sklenemo v celoto. V vsakem krogu sta narisana potrebno število začetnih verižnih petelj in polgosta petlja, s katero sklenemo krog. S polgostimi petljami po potrebi preidemo v naslednji krog.