Franc Močilnikar iz Ilirske Bistrice si je slikarske potrebščine dolgo le ogledoval, dokler se ni leta 2001 odločil in začel slikati. Prvo sliko je podaril materi za rojstni dan.

Šele deset let kasneje se je pridružil članom Likovnega društva Franceta Pavlovca in ugotovil, koliko vsega se mora še naučiti. V tem času je pridobil veliko znanja, preizkusil se je v različnih tehnikah, a največ slika v olju, akvarelu in akrilu. Z veseljem se udeležuje slikarskih kolonij, kjer se srečujejo slikarji iz različnih krajev. Občasno poslikava panjske končnice, saj je tudi sam čebelar. 

GREMO NA IZLET

V soboto, 11. maja 2019                             

Vstopni mesti: Celje, Ljubljana

Iz Celja se bomo odpeljali ob 7. uri izpred dvorane Zlatorog, na Dolgem mostu v Ljubljani bomo ob 8. uri. Pot bomo nadaljevali mimo Turjaka do Ribnice. Ustavili se bomo v rokodelskem centru, kjer ohranjajo kulturno dediščino ribniške doline, poznane po suhi robi. Ta obrt, ki je na svojevrsten način vplivala na življenje ribniškega človeka, se deli kar na devet panog – od rešetarstva, žličarstva do pletarstva in krošnjarstva. Potem se bomo zapeljali v Kočevje, ki je po površini največja slovenska občina.

Dragi naši bralci in prijatelji Vzajemnosti,

veseli nas, da se vas je že veliko prijavilo na letošnje srečanje bralcev in prijateljev Vzajemnosti, ki bo že petnajsto zapovrstjo, in to v letu, ko praznujemo tudi 45 let izhajanja Vzajemnosti. Na vašo željo se spet dobimo v Dalmaciji, točneje v Trogirju, od koder je lepo izhodišče za izlete po bližnji okolici.

Če se še niste odločili, lepo vabljeni v našo veselo družbo od nedelje, 2. junija, do srede, 5. junija 2019.

Kopičenje krame v shrambi, kleti, spalnici ... do te mere, da se je po prostoru že težko premikati, sproža nešteto očitkov, prepirov in zamer med odraslimi otroki, ki so že v zrelih letih, in ostarelimi starši, lahko pa tudi med partnerjema.

Vsi imamo v domovih nekaj krame. Nato jo enkrat na leto pregledamo, kaj zavržemo, podarimo ali porabimo – in smo zadovoljni. Zdi se nam, da lažje dihamo. Človek, ki kopiči kramo, pa sam ničesar ne zavrže. Ko njegovo kramo pregledajo in zavržejo člani družine, se mu zgodi katastrofa.

VANDRAMO PO SLOVENIJI

Sevnica, Rajhenburg in Podsreda so med 305 slovenskimi gradovi, ki so razglašeni za kulturni spomenik, mogočni srednjeveški velikani na vrhovih gričev in ob reki Savi v njenem spodnjem toku. So neme priče naše preteklosti, gradbene mojstrovine, ki so se ohranile tudi tisočletje, žive zgodbe, ki jih je zapisal čas, bogata dediščina, ki krasi Slovenijo.

Izletniku, ki se ne ustraši mraza, so prijetni za obisk tudi pozimi. Odprti so od 10. do 16. ure in jih je mogoče z avtomobilom obiskati v enem dnevu, prva dva tudi z vlakom. Pot od sevniškega, brestaniškega do podsredškega gradu ni dolga več kot 30 kilometrov po asfaltiranih cestah. Znotraj njihovih mogočnih zidov skozi poslikane kapele in sobane, tudi viteške dvorane, zgodovinske in umetniške zbirke vas popeljejo tudi vodniki. Tako se izletnik lažje vživi v čas srednjeveških vitezov in dvornih dam, s stolpov, teras ali dvorišč uživa še lepe razglede, kajti trije gradovi, kot rečeno, vzvišeno stojijo nad valovito posavsko pokrajino.

 Med potovanji večkrat pomislim, da bi nekje kar ostal. Misel je vabljiva, toda ali je tudi uresničljiva? Za nekatere je. In ni nujno, da imajo visoke pokojnine ali veliko privarčevanega denarja. Če se želite preseliti v sanjske kraje, je vsekakor potrebno veliko poguma, treba pa je poiskati tudi kompromis med udobjem, stroški, finančnimi zmožnostmi, varnostjo, zdravstveno oskrbo in še čim.

Mlajši upokojenski par iz Slovenije uresničuje svoje sanje na tanzanijskem otoku Zanzibar. Zakonca sta se pred dobrim desetletjem odločila, da si poiščeta nov dom v toplih krajih. Vedela sta, kaj želita: življenje brez stresa, prijetno vreme vse leto, da deževna doba ni daljša od dveh mesecev, da ni nevarnosti cunamijev, orkanov, in kar je zelo pomembno, da sta lahko v primeru težav v 24 urah v Sloveniji. Navdušil ju je že prvi od primernih krajev – otok Zanzibar.

Otroci pogosto zbolijo. Ko so najbolj bolni, z njimi doma ostane eden od staršev. Nato pa pridejo na vrsto stari starši, saj so zaposleni starši pogosto pod pritiskom, naj se čim prej vrnejo v službo. Na kaj naj bomo pozorni pri varovanju vnuka, ko okreva, a še ni zdrav?

Pogoste bolezni so pri otrocih normalne, saj njihov imunski sistem še ni tako dozorel kot pri odraslih. Poleg tega se v vrtcih in šolah gibljejo v tesno povezani skupnosti z velikim številom otrok, s katerimi si okužbe izmenjujejo. Kljub temu pa storimo vse, da bo otrok čim prej spet zdrav, da ga varujemo pred dodatnimi zapleti, ki lahko sledijo že običajnemu prehladu. Po bolezni je tudi manj odporen. Če bi šel prekmalu nazaj, bi zelo verjetno kmalu znova zbolel. Otroku zelo koristi, če ga med okrevanjem še kakšen dan doma varujejo stari starši.

Če želimo posnemati naravo, na vrtu sadimo v mešanih posevkih. Najlažji način do načrta ekološkega vrta je kombiniranje vrtnin na podlagi botaničnih družin. Upoštevati pa je treba tudi kolobar med letom in primerne razdalje sajenja. 

Vrtnine, ki jih sadimo drugo ob drugi, naj bodo iz različnih botaničnih družin. Tako boste na preprost način prišli do načrta zdravega domačega vrta. Solata je priljubljena vrtnina na domačih vrtovih. Uvrščamo jo v družino košaric, kamor uvrščamo tudi endivijo in radič, zato teh vrtnin ne kombiniramo med sabo. Pazimo, da si na isti gredici ne sledijo tudi v prihodnjih dveh do treh letih. Med metuljnice uvrščamo grah, bob, lečo, čičeriko, fižol in sojo. V družino razhudnikovk uvrščamo paradižnik in krompir, zato teh dveh vrtnin ne sadimo skupaj. Zelo hitro se lahko zgodi, da plesen s krompirja preide na paradižnik in v juliju, avgustu uniči nasad paradižnika. V to družino uvrščamo tudi papriko in jajčevec, te vrtnine si tudi v naslednjem letu ne smejo slediti na gredicah. V maju jih lahko kombiniramo med sabo, ker se dokaj dobro prenašajo. Pazimo predvsem, da paprike ne sadimo v senco paradižnika.

Kopalnice so pomemben prostor v domu, ki veliko pove o njegovih stanovalcih. Ob obiskih je to drugi najbolj pogosto obiskan prostor. Zelenje ob kopalniški keramiki, ogledalu in lučeh doda prostoru poseben okrasni element, ki pusti obiskovalcu prijeten vtis. Opažam pa, da se le malo ljudi odloča za ozelenitev kopalnice s sobnimi rastlinami.

Res je, da kopalnice z malimi okni ali celo brez njih ne dajejo upanja, da bi tam lahko uspevale. Vendar ne zanemarimo dejstva, da prižgane luči oddajajo svetlobo, ki jo rastline lahko sprejmejo. Obstaja tudi možnost vgradnje posebnih luči (za gojenje rastlin pod umetno svetlobo), ki nadomestijo manjkajočo svetlobo. Za uspešno rast ne smemo zanemariti pravilnega izbora rastline. Bolje bodo uspevale tiste, ki že v naravi ne potrebujejo veliko svetlobe. Mednje spadajo praproti, bršljani, nekatere dracene in novejše zamije.