Že v začetku decembra imamo v stanovanju adventni venček, božično lončnico in posejano božično žito. To so drobne stvari, ki si jih lahko pripravi vsak, da je dom praznično in veselo obarvan. Prepričana sem, da bi na vprašanje, na katero sobno ločnico najprej pomislite decembra, prav gotovo večina izbrala božično zvezdo. Razumljivo, saj je to najbolj iskana sobna lončnica v prazničnem času.

Prvotno so cvetove božičnih zvezd uporabljali za rezano cvetje pri krašenju različnih slovesnosti. Legenda govori o revnem dekletu iz 16. stoletja, ki je živela v Mehiki. Za božič je želela položiti darilo v jaslice v čast Kristusovemu rojstvu. Ker ni imela denarja, da bi si lahko privoščila drago cvetje, je nabrala rdeče cvetove, ki so rasli na grmih v naravi.

Hinko Krček se je rodil v glasbeni družini v vasici Sela pri Ptuju, njegov oče je bil ljudski godec in je igral na violino, saksofon, citre in harmoniko. Ljudski muzikanti sicer igrajo po posluhu, a oče je igral tudi po notah. Tudi sam je po končani osnovni šoli obiskoval glasbeno šolo na Ptuju in takrat je v roke dobil trobento, ki ga spremlja že vse življenje.

Že dolgo pa ima svoj ansambel domače glasbe, imenovan po njem. »Minilo je že 40 let potovanj s prijatelji, 40 let najrazličnejših doživetij in lepih občutkov, včasih tudi do skrajnih zmogljivosti. Bili smo zdoma tudi po pol leta, bilo je veliko domotožja in včasih so pritekle tudi solze,« se Hinko Krček spominja štirih desetletij uspešne glasbene dejavnosti.

Letošnje leto smo v Sloveniji posvetili spominu na Ivana Cankarja, 26. decembra pa se bodo ljubitelji hoje v naravi podali na pohod, poimenovan Po poteh Cankarjeve matere.

 Neža Pivk, mati slovenskega pisatelja Ivana Cankarja, se je rodila 29. decembra 1843 v vasi Vrzdenec. Omožila se je na bližnjo Vrhniko, v zakonu z Jožetom Cankarjem se jima je rodilo 12 otrok, Ivan je bil osmi po vrsti. Pot zato poteka od njenega rojstnega Vrzdenca do Vrhnike, kjer je družina živela. Štirinajst kilometrov pohodniki z več postanki prehodijo v dobrih štirih urah, vmes pa se spominjajo posameznih opisov in zapisov iz Cankarjevih del in se srečajo z vrhniško kulturno in etnološko dediščino.

Še je čas, da s kvačko, pletilkami in volno hitro naredite topla in modna darila za svoje najdražje. Katere so njihove najljubše barve, pa tako ali tako že veste, kajne?

Naglavni trakovi za vso družino

Naglavni trakovi za mlado in staro so nepogrešljiv zimski modni dodatek.

Za deklice in dečke

Obseg glave: 44 do 52 cm.

Potrebujemo: 50 g melirane volne; krožno pletilko št. 2,5 ali 3.

Vzorci

 Rebrasti vzorec: v vrstah na licu menjaje pletemo 2 levi in 2 desni petlji, v vrstah na narobni strani pletemo petlje, kot leže. Biserni vzorec: v vrsti na licu dela pletemo menjaje 1 desno in 1 levo petljo, v vsaki 2. vrsti petlje zamenjamo. V vrstah na narobni strani pletemo petlje, kot leže.

Letos lahko namesto klasične božično-novoletne jelke ustvarite malo drugačno dekoracijo, ki simbolno tudi predstavlja drevo. Gre za posušeno socvetje okrasne čebule, ki spomladi požene iz podzemne čebule.

Cvetoče okrasne čebule so sestavni del spomladanskega vrta, na mojem VRTu z RAZGLEDOM pa poleg ostalih okrasnih čebul raste tudi zelo posebna vrsta Allium schubertii, ki naredi največje socvetje med vsemi okrasnimi čebulami. Na eni izmed fotografij si lahko ogledate, kako so videti sveža kobulasta socvetja omenjene vrste. Ker so me pred leti očarala tudi njihova posušena socvetja, jih nisem zavrgla, ampak jih uporabljam za dekoracijo notranjih prostorov, decembra pa pri prazničnih okrasitvah.

GREMO NA IZLET

V soboto, 30. marca 2019 (2 dni)

Vstopna mesta: Ljubljana, Kranj, Celje

Prvi dan: Odhod avtobusa ob 6. uri z Dolgega mosta v Ljubljani in vožnja do Mantove. Ogled renesančnega mesta, ki je videti kot čipka na vodi. Utrjeno staro mestno jedro je zgrajeno na polotoku, s treh strani ga obdaja voda. Ogledali si bomo osrednji trg, vojvodsko palačo, Sordellov trg (Piazza Sordello) in Mantegnejev trg (Piazza Mantegna). Vožnja do okolice Modene in ogled predelovalnice balzamičnega kisa. Če bo čas, sledita še krajši ogled mesta in sprehod po Velikem trgu (Piazza Grande) do znamenite katedrale. Vožnja proti Parmi, nastanitev v hotelu, večerja in prenočevanje.

Nekje sem zasledil nenavadno zgodbo o nastanku imena kraja. Tukajšnji pastirji so bili vešči v igranju glasbila s strunami in ljudje so pravili, kako lepo ubirajo strune – strunjajo. A mnogi domačini pravijo, da zgodbica nima kaj dosti opraviti z resničnim imenom Strunjan. Bolj verjetno izvira iz italijanskega imena, kot je zapisano v etimološkem slovarju zemljepisnih imen. Ime Strugnano se pojavi leta 1284. Izhaja iz latinskega imena Stronnianum (v pomenu Stronijevo posestvo), ki je izpeljano iz latinskega osebnega imena Stronnius.

Malaga leži na jugu Španije in je največje najjužnejše evropsko mesto, kjer danes živi več kot pol milijona ljudi. Pred skoraj 3000 leti so jo ustanovili Feničani, tako je tudi eno najstarejših mest na svetu. Letoviško mesto je sončna prestolnica poznane Coste Del Sol, ki je dobro znana slovenskim maturantom in kjer so najtoplejše evropske zime. Je tudi rojstno mesto Pabla Picassa.

Uročila me je takoj, ko smo zapluli v njeno pristanišče, kjer se je pozibavalo nekaj velikih jaht in jadrnic. V ozadju se je premikalo razgledno kolo s kabinami – Malaga Eye. Ob lepem vremenu se s 70 metrov visokega kolesa vidi daleč po Sončni obali. Na prostorni in elegantni pristaniški promenadi prevladujejo visoke palme ter sodobne umetniške skulpture. Pot nas je vodila mimo znane plaže Malagueta, ob njej se dvigajo visoke barvite stolpnice in hoteli. Na rjavi mivki je v jutranjem času poležavalo le malo ljudi. Opoldansko senco si lahko iščejo tudi pod palmami, po katerih brezskrbno poskakujejo živahne zelene papige.

Pozabljena kiparka Elza Kastl Obereigner

S svojimi plastikami je mlada umetnica (1884–1973) prvič stopila pred javnost leta 1902 kot prva kiparka na (ljubljanskem) umetniškem prizorišču, kjer so že ustvarjale Ivana Kobilca, Lili Novy, Zofka Kveder, Helena Vurnik in Alma Karlin. S svojo odločenostjo je tlakovala pot naslednicam. Njena vnukinja in varuhinja zapuščine Angelika Hribar je muzealcem odprla vrata na podstrešje, kjer so odkrili ohranjen opus malih plastik, ki so na ogled v Mestnem muzeju Ljubljana. Kipi s svojo podrobno, natančno obdelavo obiskovalca vabijo, da spozna le malokomu znane začetke njene ustvarjalne poti. »Obujanje spomina na kiparko je tudi razmislek o možnostih, ki jih je imela kot mlada umetnica na začetku 20. stoletja,« je povedala avtorica razstave Barbara Savenc.