GREMO NA IZLET

V soboto, 8. decembra 2018

Vstopna mesta: Ljubljana, mogoč vstop ob poti (Novo mesto?), za doplačilo tudi iz Kranja in Celja.

Odhod s parkirišča na Dolgem mostu v Ljubljani ob 7. uri. Sledi vožnja do mejnega prehoda Obrežje in naprej v Zagreb, kjer si bomo mesto najprej ogledali z avtobusa, potem pa se bomo po njem sprehodili v spremstvu lokalnega vodnika. Gornji grad se uvršča med najlepše ohranjena evropska stara mestna jedra. Videli bomo Kamnita vrata, Jezuitski trg, cerkev sv. Katarine, Markov trg s cerkvijo svetega Marka. Na trgu sta tudi sabor in sedež vlade, nekoliko dlje pa Zvezdarnica in stolp Lotrščak, od koder se vidi panorama Zagreba. Z vzpenjačo se bomo spustili v Donji grad, kjer je trgovsko središče. Videli bomo tri glavne trge: Trg bana Jelačića, Strossmayerjev trg in Trg kralja Tomislava ter živahno glavno ulico Ilico. Po končanem ogledu bo čas za nakupe, kuhano vino, čaj in prigrizek.

Kneževina Liechtenstein je ena izmed najmanjših držav na svetu. Le dobrih 160 kvadratnih kilometrov veliko ozemlje je stisnjeno med dolino reke Ren in več kot dva tisoč metrov visoke gore. Ren predstavlja večji del meje s Švico, po gorskih vrhovih pa poteka meja z Avstrijo.

Slovence do državice, ki je na prvi pogled idilična, loči nekaj manj kot 700 kilometrov cestnih povezav, kar pomeni vsaj sedem ur vožnje z avtomobilom. Najobičajnejša je pot po avtocesti skozi Salzburg, Nemčijo in Innsbruck. Precej napornejša pa je vožnja skozi Italijo in Avstrijo oziroma Švico.

Razlago imena kraja v Zgornji Savinjski dolini sem našel v etimološkem slovarju: v 13. stoletju se pojavi nemški zapis Sulcpach, kasneje Sulzpach, Sulzbach. Sulze je nemška beseda za slatino, bach pa je potok. Domneva je lahko pravilna, saj v okolici Solčave res obstaja več izvirov mineralne vode. V dobi ilirizma nastane Žolcpah, leta 1835 pa je ime kraja kot Sovčava v župnijsko spominsko knjigo prvi zapisal kaplan Andrej Lenarčič.

 Za marsikoga je prvi postanek v kraju večnamensko središče Center Rinka, ki ga upravlja Zavod za turizem in trajnostni razvoj Solčavskega. V kletnih prostorih je urejena turističnoinformacijska točka, tu je na ogled stalna razstava o življenju in naravi v občini, v pritličju pa so razstavno-prodajni prostor z domačimi izdelki ter bralni in otroški kotiček. Obiskovalce vabijo številne gorske poti. Pomuditi pa se velja tudi v vasi. V župnišču si lahko ogledate razstavo fosilov in metuljev ter obiščete prodajno galerijo. V galeriji Špela Orešnik ponuja polstene izdelke, med katerimi so volnene slike. Material zanje pa dajejo avtohtone ovce.

 Čez nekaj tednov bo nastopil čas za menjavo gum na avtomobilih. Z zimsko opremo morajo biti motorna vozila opremljena v času od 15. novembra do 15. marca naslednje leto in v zimskih razmerah. Ne čakajte do zadnjega trenutka na obisk pri vulkanizerju. Tudi oni imajo samo dve roki.

 Zahtevana zimska oprema so štiri zimske pnevmatike z oznako M+S (globina profila vsaj 3 mm) ali letne pnevmatike (profil vsaj 3 mm) z verigami. Za avtomobile s pogonom 4 x 4 veljajo ista pravila, verige pa morajo biti nameščene na dveh stalno vklopljenih pogonskih kolesih. Zakon v priobalnem pasu dovoli vožnjo brez zimske opreme. Nič ni narobe, če so na avtomobilu letne gume novejše izdelave in z dovolj profila. Za mirno vožnjo naj bodo pozimi v vozilu še topla in nepremočljiva kapa, dežno ogrinjalo, rokavice, odeja, zanesljiva svetilka in manjša, a močna lopata. Tudi zimski čevlji lahko pridejo prav.

Podaljšanje Tisnikarjeve razstave

V Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu so ob 90. obletnici rojstva in 20. obletnici smrti koroškega slikarja Jožeta Tisnikarja pripravili obsežno razstavo njegovih del, ki je do zdaj doživela tako velik obisk, da jo bodo podaljšali do 21. oktobra. Razstavo dopolnjuje raznovrstno fotografsko in dokumentarno gradivo, kar obiskovalcem dopolni izkušnjo ogleda in spoznavanja tega umetnika. Spremljevalni program pa pritegne vse generacije.

Letos mineva 110 let od rojstva pisatelja Miška Kranjca, zato bo tokratni Pohod po Miškovi poti posebej slovesno obarvan. Pohod, ki ga že več kot dvajset let pripravljajo njegovi prekmurski rojaki, bodo zaključili s kulturno in literarno prireditvijo pred njegovo rojstno hišo v Veliki Polani.

Pohodniki se bodo zbrali v soboto, 6. oktobra, med 9. in 10. uro v Lendavi pred Športno-kolesarskim centrom Čentiba, Lendavska ulica 19, in se skupaj podali na okrog 15 kilometrov dolgo pot do pisateljeve rojstne hiše. Iz Lendave vodi pot do zidanice Miška Kranjca v Lendavskih goricah in mimo 372 metrov visoke Piramide, ki velja za najvišjo točko Lendavskih in Dolgovaških goric. Pohodniki bodo prišli k znamenitemu stolpu Vinarium, največji tukajšnji turistični znamenitosti. S kartončkom, ki ga bodo prejeli ob prijavi, bo vstop na stolp ta dan prost, vendar le za tiste, ki se bodo nanj podali peš. Drugi se bodo lahko okrepčali pred vhodom, od koder je prav tako lep razgled. Seveda pa se ne more primerjati s tistim z vrha Vinariuma, visokega 53,5 metra, ki stoji na 302 metrih nadmorske višine in ponuja pogled kar na štiri države.

Misel, da se bliža 1. november, nas opominja, da bo treba pred praznikom urediti grobove naših pokojnih. Vreme postaja nenaklonjeno poletnim enoletnicam, še posebej rastlinam, ki so ljubiteljice toplejšega podnebja. Hladnejše noči jim ne ustrezajo, zato zgodaj kličejo po zamenjavi.

Kje in kako začeti? Izbor rastlin je pomemben dejavnik. Pri izbiri cvetja se spomnimo, katere rože ali katero barvo je imel pokojni rad in kaj bi mu bilo všeč. Upoštevati pa moramo še druge dejavnike. Izberimo rastline, ki ne zrastejo previsoko, da ne zakrijejo napisa na nagrobnem spomeniku. Pomembna je lega groba (sonce/senca), saj je od tega odvisno, kako bodo rastline uspevale, pa tudi to, kolikokrat vam bo uspelo obiskati pokopališče, da boste negovali rastline.

Ste ljubitelji malin in se sprašujete, katere sorte malin so najboljše. Na vrtovih največkrat sadimo dvakrat rodne sorte malin. Poznamo tudi sorte brez trnov in prave pritlikavke, ki jih sadimo tudi v lonce in korita. Zadnja dva oktobrska tedna sta primerna za sajenje česna.

Sorte malin se razlikujejo po barvi in velikosti plodov, času zorenja, lahko so enkrat ali dvakrat rodne, posebnost so pritlikave sorte, poznamo pa tudi takšne, ki nimajo trnov. Odlične enkrat rodne sorte malin za ljubiteljsko pridelavo sta sorti tulamen in tadmor. Na vrtovih svetujem sajenje dvakrat rodnih sort. Zelo rodne so: two timer sugana, polka, polana in erika. Polana je sorta, ki dobro rodi do zmrzali in ne potrebuje opore. Okrasni vrt in večje posode popestri sorta okusne maline groovy z rumenimi listi.