»Moji lubi Slovenci!« S tem nagovorom nas je Primož Trubar prvi krstil za narod. Kajti slovenski narod je v 16. stoletju imel ozemlje, a so mu vladali drugi. Imel je tudi zgodovino, ki so jo prav tako usmerjali drugi, čisto zares je imel svoj jezik, ki pa je veljal za barbarskega. Trubar in drugi vidni slovenski protestanti pa so takratno slovenščino povzdignili v knjižni jezik in ji določili normo. Tako je bilo mogoče uresničiti še eno Trubarjevo misel: »Stati inu obstati.«

Če so Brižinski spomeniki (9. stoletje) najstarejši znani ohranjeni zapisi v slovenščini in najstarejši latinični zapis v katerem koli slovanskem jeziku, je Trubarjevo revolucionarno delo druga noga, da lahko naš narod pokončno stoji in hodi. O Trubarju in protestantizmu, ki letos zaznamuje 500. obletnico, smo se pogovarjali z dr. Danielom Brkičem, teologom, pastorjem evangelijske cerkve Dobrega pastirja v Novem mestu in univerzitetnim profesorjem.

Če se iz Maribora do Ptuja odpravite po manj prometni cesti, ki spremlja levi breg Drave, boste na pol poti vrh gozdnatega hriba uzrli graščino. Pravzaprav njene ostanke, ki pa so vseeno videti mogočni. To je grad Vurberk, ob vznožju hriba pa je raztreseno istoimensko naselje z okoli petsto prebivalci.

Ime gradu menda izvira iz legende o velikem zmaju, ki je v davnini pustošil po teh krajih. Na zmaja namiguje grajski naziv iz leta 1244 – Wurmberch (Zmajev hrib). Wurm v nemščini pomeni črv ali pravljična kača, lahko tudi zmaj. Berch oziroma berg pa hrib oziroma gora. Kar dva zmaja najdemo tudi na grbu vurberške gospode. Tu pa je še pripoved o štajerskem vitezu Kresniku. Ta je svoje kraljestvo ščitil pred kačjo kraljico, ki je prihajala iz močvirja na drugi strani Drave. V boju jo je premagal in priklenil v globokem grajskem studencu, kjer je menda še danes ...

Marca, za svoj rojstni dan, sem odpotovala v Indonezijo in obiskala nekaj otokov. Malo me je bilo strah zaradi oddaljenosti (kar 17 ur vožnje z letalom), predvsem pa sem se bala, kako bom prenašala ekvatorialno podnebje, za katero so značilne visoke temperature in vlažnost. A bilo mi je všeč in še bi šla tja.

Najprej sem bila na otoku Bali v kraju Kuta. Očarale so me dolge peščene plaže z visokimi in dolgimi valovi Tihega oceana. Idealni so za deskarje, ki so večinoma mladi turisti iz Evrope, Azije in Avstralije. Z rdečimi zastavicami je na plažah označeno, kje smejo deskati. Kopalci v morju sploh ne morejo plavati, saj jim voda sega le do kolen, zato večinoma le hodijo. Rifi ali koralni grebeni, kjer se začne globoko morsko dno, so zelo nevarni, pa še močni morski tokovi te lahko odnesejo. Poleg tega je morje precej umazano. Na obalah Balija je ogromno plastike, ki je zlasti vidna, ko je oseka. Resda smeti pobirajo in jih zlagajo v kupe, a jih po ves teden ne odpeljejo s plaž. Mrčesa sicer ni, ker območje dezinficirajo, a so smeti vseeno zelo moteče.

»Če v Ljubljani vidite polomljena drevesa, poškodovane klopi v parku, razbite luči javne razsvetljave, porisane fasade, uničeno ograjo na mostu, luknje na javnih površinah za pešce, prevrnjene smetnjake ali odpadke, nametane po ulicah in cestah, avtomobile, parkirane na zelenicah ali celo na otroških igriščih, itd., potem vse to fotografirajte in o svojih opažanjih obvestite zelene nadzornike. Mi vedno čim prej ukrepamo,« svetuje arhitekt Janez Koželj, podžupan in predsednik Društva zelenih nadzornikov Ljubljane.

Srednjeveška Ljubljana

Nedavne arheološke raziskave v središču prestolnice so odgovorile na prenekatero vprašanje glede urbanega razvoja Ljubljane v srednjem veku, njene začetke pa premaknile v čas okoli leta 1000. Izjemna odkritja je posebej poudaril avtor razstave in muzejski arheolog Martin Horvat. Lesene posode na Stritarjevi ulici, najdba usnjarskih izdelkov z današnje Krojaške ulice, presenetljiva najdba vitezovega groba, ki pomeni enkratno priložnost vpogleda v osebno zgodbo mladega moškega viteškega stanu, do reformacije v Ljubljani so zanimivosti z razstave, ki bo na ogled od 14. 11. do 2. 5. 2018 v Mestnem muzeju Ljubljana. Od 16. do 18. novembra pa bo v Ljubljani potekala 3. mednarodna arheološka konferenca Arheološki pogledi na srednjeveško urbanost.

Za dobro spanje sicer ni najpomembnejša samo postelja, a je od nje odvisno veliko. Primerno ležišče gotovo vpliva na to, kako spočiti se zbudimo, in ne sme biti vzrok za jutranje bolečine v sklepih. A kaj je dobra postelja? Na kaj pazimo, ko med množico ležišč in vzmetnic izbiramo nekaj novega? Verjetno se za novo ležišče odločamo zaradi dotrajanosti ali spremenjenih potreb.

Kje so že tisti časi, ko so namesto vzmetnic služile platnene vreče, polnjene z raznimi materiali, ki so bili pri roki in poceni: slama, listje, morska trava, žima ... Mnogo kasneje so bile ročno izdelane vzmetnice iz več delov, spodnjega v lesenem okviru z vzmetmi in polnili ter zgornjega mehkega dela. Vzmetnica je bila velik strošek, zato jo je marsikdo imel vse življenje. Danes pa je ponudba na trgu res velika, pravzaprav prevelika, da bi se lahko na hitro odločili za menjavo vzmetnice, čeprav približno vemo, kaj želimo in kaj nas pri sedanjem ležišču moti. Stare vzmetnice izgubijo obliko, niso več čvrste in higienične. Obenem pa imamo lahko zdravstvene težave, ki jih neprimerna vzmetnica še poslabša. Nakup kakovostne vzmetnice, ki ne bo spremenila oblike in jo bomo lahko imeli kar nekaj let, je dovolj velik strošek. Zato pred nakupom dobro razmislimo in primerjamo ponudbo. Preizkusimo vzmetnice v trgovini, najbolje večkrat.

November je tu in vse prehitro bo prišel tudi praznični december, ko se bomo prijetno družili in obdarovali. Zato razveselimo svoje drage s toplimi darili iz domače pletilsko-kvačkarske delavnice: pletene dolge rokavice za zmrzljivke, sovice na kapi in rokavicah brez prstov za večje in manjše gospodične ter ljubek kvačkani prtiček, da bo v stanovanju veselo praznično vzdušje.

Dolge rokavice

Potrebujemo: 150 g melirane volne, primerne za pletilke št. 4.

Vzorci. Patentni vzorec: menjaje pletemo 1 desno in 1 levo petljo. Gladki vzorec: v vrstah na licu desne petlje, v vrstah na narobni strani leve petlje. Vzorec kite na 56 petljah: pletemo po vzorčni risbi. V vrstah na narobni strani dela pletemo petlje kot leže. Pletemo od 1. do 16. vrste, nato ponavljamo od 5. do 16. vrste.

Na vrtovih in tudi po parkih so to priljubljene cvetoče grmovnice, njihove požlahtnjene sorte pa izvirajo iz manjšega števila vrst, čeprav je v naravi njihova zastopanost precej številčnejša. Pravo bistvo vseh hortenzij je, da sledijo svojemu rodovnemu imenu in vse po vrsti zahtevajo sorazmerno veliko vode. Všeč so jim polsenčna ali vsaj zanesljivo dovolj vlažna rastišča, kjer po potrebi tudi zalivamo. V takšnem okolju sta zagotovljena primerno bujna rast in bogato cvetenje, za kar pa je pomembna preskrba z organskimi in rudninskimi gnojili.