Živahna kombinacija barv, topli materiali, domiselni vzorci in prisrčni motivi na pižamah so razlog, da teh oblačil ne bi imeli le za spanje.

V trgovinah boste našli različne kose oblačil, ki jih lahko sestavite tako, da se boste v njih najbolje počutili. Lahko je to pižama ali pa srajčka oziroma tunika v kombinaciji s hlačami. Če vas rado zebe, izbirajte med krajšimi mehkimi jopami, tanjšim plaščkom ali toplo jopico iz mehkega velurja. Lepo je, če se tudi mehki copati barvno skladajo z oblačilom.

Prvo soboto v marcu, letos bo to 3. marca, se pohodniki podajo na tradicionalni pohod po Jurčičevi poti od Višnje Gore do Muljave, po poti, po kateri je mladi Josip Jurčič hodil v osnovno šolo. Pohod, ki ga pripravlja Planinsko društvo Polž Višnja Gora, je letos že petindvajseti, zasnovali pa so ga ob 150. obletnici pisateljevega rojstva.

V teh letih je postal eden najbolj prepoznavnih in najbolj priljubljenih pohodov. Poteka v vsakem vremenu in je znan tako po množičnosti kot tudi sproščenem druženju z domačini. Pot je dolga 15 kilometrov in se začne v mestnem jedru Višnje Gore, kjer potekata vpisovanje in plačilo startnine, ki znaša 3 evre in ni obvezna. S plačilom startnine dobijo pohodniki potni kartonček, na katerem zbirajo žige, informacijski in promocijski material ter zagotovljen avtobusni prevoz z Muljave nazaj do izhodišča. Prvi žig prejmejo ob prihodu, drugega v kraju Zavrtače, tretjega na Muljavi, četrtega pa letos na Krki. Start pohoda je med 7. in 10. uro iz Višnje Gore, kjer so urejena brezplačna parkirišča za osebne avtomobile in avtobuse. Tu bodo obiskovalci dobili informacije o dogodkih, povezanih s svetovnim dnevom čebel, 18. maja bo namreč v starem mestnem jedru slovesno odkritje spomenika kranjski sivki, ki izvira iz teh krajev. 

 Od sredine februarja do začetka marca, ko so vremenske razmere spremenljive, noči pa so še hladne, je pravi čas, da načrtujemo prve zasaditve in se pripravimo na setev vrtnin in dišavnic. Sadike vzgojimo v zavarovanem prostoru, od koder jih pozneje presadimo na prosto.

Semena lahko posejemo v najrazličnejše posode iz plastike, stiropora ali setvene platoje iz šote (multiplošče). Pomembno je, da je posoda trdna in ima zagotovljeno odcejanje odvečne vode. Pred setvijo preverimo kalivost tako, da semena položimo na vlažen prtiček, vato ali papirnato brisačo. Kalitev posejanih semen lahko pospešimo tako, da setvene posode pokrijemo s folijo in tako naredimo mini kalilnik. Kalitev pospešimo tudi z razmnoževalnikom, ki ga z malo spretnosti naredimo sami iz navadne škatle. Z notranje strani jo obložimo z aluminijasto folijo, od katere se bo svetloba enakomerno odbijala.

 29. januarja je Stanko Kristl dopolnil 96 let, pa se ne prepušča mirni starosti. Še vedno dela, razmišlja, snuje novosti, tako kot je to počel v vsem življenju. Arhitekta, profesorja, raziskovalca, inovatorja, humanista, akademika ter nenehnega kritika in sooblikovalca vsakdana uvrščamo med najvidnejše slovenske arhitekte. Njegova dela so ob svojem nastanku vznemirjala tako domačo kot mednarodno javnost. In tako je še danes. Veliko jih poznate tudi vi, vstopate vanje (bolnišnice, šole vrtce), živite v njih ali hodite mimo (tudi spomenikov),...

Zakaj se ne bi pridružili pustnemu rajanju in vsaj za kratek čas pozabili na skrbi? Z nekaj truda se lahko hitro spremenimo v prikupno maškaro: v nežnega metulja ali razposajenega klovna.

Metulj

Potrebujemo: pisarniški papir, svinčnik, penasto gumo, nalepke iz penaste gume, magični flomaster, elastiko z okroglim premerom ali širine 1 cm, šivanko in sukanec v barvi elastike, steklene bisere, lepilo za bisere, dva lepa gumba, lahko še drugo okrasje.

Pisarniški papir prepognemo, narišemo pol metulja. Izrežemo, model preizkusimo na obrazu in označimo točki za elastiko. Popravimo po potrebi, nato pa model namestimo na kos mossgumija, to je penaste gume, debeline okoli 3 mm. Naredimo obris s svinčnikom ali čarobnim flomastrom. Nato del izrežemo. S konico škarij naredimo luknjico na levi in desni strani. Namestimo primerno dolgo elastiko, to na eni strani zavežemo, če imate elastiko z okroglim premerom, na drugi pa prišijemo. Poleg šiva prišijemo še lep gumb v obliki metulja. Na očala nalepimo bisere različnih barv in nalepke iz mossgumija. Površino posušimo.

Kateri del stanovanja se vam zdi za starejšo osebo najnevarnejši? Verjetno bi bile na prvem mestu kopalnica in stopnice. Stopnice nas pričakajo že na poti do stanovanja, v klet, kjer koli v mestu, ozka in visoka vrstna hiša ima eno samo visoko stopnišče, po katerem večkrat na dan hitimo po raznih opravilih. Z leti nam postaja neskončno hitenje po stopnicah odveč, s težavo se vzpenjamo. Zaradi česa so stopnice lahko nevarne in kaj lahko storimo, da se po nepotrebnem ne izpostavljamo nevarnostnim?

Sibirska borovnica ali majska jagoda je vrtičkarjem dobro znana zdravilna sadna vrsta. Obiramo jo kot prvi sadež meseca maja in junija. Predstavljam vam najboljše sorte sibirskih borovnic, ki vas bodo razveselile s slajšimi in večjimi plodovi.

Zrelost nastopi navadno v prvi polovici meseca maja, japonske sorte zorijo približno 14 dni kasneje v času zorenja prvih jagod. Večina sort zori v povprečju do 3 tedne pred prvimi jagodami. Plodovi so popolnoma zreli takrat, ko se tudi vsebina jagod obarva modro, ne samo kožica. Jagode na grmu zorijo postopoma. Po okusu so večinoma sladko-kisle. Več sladkorja, večje in sočne plodove imajo sorte leningrajski velikan, vostog, dotz velikan indigo yum in deloma bakčarski velikan.

Rože in narava

Minka (Marija) Žagar iz Iške vasi je imela v službi opravka predvsem s številkami, umetnost je nikoli ni zanimala. A ko se je po upokojitvi leta 2009 udeležila slikarskega tečaja, je našla dejavnost, ki jo je prevzela. Od takrat veliko slika, po mnenju mentorjev pa tudi kolegov slikarjev je nadarjena za ustvarjanje. Kot pravi, najprej doma opravi delo v hiši ali na vrtu, šele nato se loti slikanja. Pri tem ima rada mir, zato redko slika v naravi, kjer jo lahko mimogrede kaj zmoti. Rada pa je v družbi drugih slikarjev, saj je članica kar dveh likovnih sekcij, in sicer likovne skupine pri Kulturno-umetniškem in turističnem društvu Frana Govekarja na Igu ter Likovnega društva 2002 v Škofljici.

GREMO NA IZLET

V soboto, 21. aprila 2018 (2 dni)

Vstopna mesta: Celje, Ljubljana in ob poti

Prvi dan: Ob 5.45 odhod avtobusa iz Celja, ob 6.30 iz Ljubljane. Peljali se bomo mimo Zagreba čez mejni prehod Gradiška v Bosno in Hercegovino. Vožnjo bomo nadaljevali po avtocesti proti Banjaluki. Najprej se bomo ustavili v Delibašinem selu in si ogledali samostan Marije Zvezde iz 17. stoletja, ki je znan po izdelavi trapista. Možnost nakupa sira in drugih dobrot, ki jih pridelujejo v samostanu. Sledita vožnja v center Banjaluke in ogled mesta z lokalnim vodnikom. Videli bomo Narodno skupščino Republike srbske, trdnjavo Kastel, Gosposko ulico, Banske dvore, Narodno gledališče, cerkev Svete Trojice ... Sledi nastanitev v hotelu v centru mesta.