GREMO NA IZLET

V soboto, 5. maja 2018

Vstopna mesta: Ljubljana, mogoči vstopi ob poti mimo Celja in Maribora, iz Kranja ob doplačilu 6 evrov, iz Novega mesta ob doplačilu 12 evrov (če bo najmanj 15 potnikov)

S parkirišča na Dolgem mostu v Ljubljani bomo odšli ob 7. uri. Peljali se bomo po avtocesti mimo Celja in Maribora, Slovenskih goric in mimo Murske Sobote v Dobrovnik. Tam sta pred leti mladeniča postavila nekaj tisoč kvadratnih metrov velik rastlinjak, s pomočjo geotermalne energije sta ustvarila tropsko podnebje in začela gojiti orhideje. Poleg številnih orhidej si bomo ogledali tudi tropske in subtropske rastline z vsega sveta, med njimi vaniljo, bombaž, kavo, poper, papajo, avokado, ananas idr. Orhideje boste lahko tudi kupili.

Dragi naši bralci in prijatelji,

veseli smo, da se vas je že veliko prijavilo na srečanje Vzajemnosti, ki bo letos potekalo na Lošinju, na otoku vitalnosti in tisočerih vonjev in okusov, kot mu pravijo domačini. Lošinj je zaradi izjemno blagega sredozemskega podnebja, veliko vrst rastlinja, borovega gozda, morske vode in številnih sprehajalnih poti že več kot 120 let znan kot klimatsko zdravilišče, ki zelo ugodno vpliva na dihalne organe, kožo in splošno počutje.

Vasica sredi ozke doline Črni graben se ponaša s presenetljivo bogato zgodovino. Predvsem po zaslugi prometne poti med Ljubljano in Celjem ter podjetnih domačinov. Ime vasi bi lahko po Etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen izviralo iz besede kras – skale, pečine. Domneve mi vaščani niso mogli potrditi, a Vera Beguš, predsednica lokalnega Kulturno-umetniškega društva Frana Maslja Podlimbarskega, mi je posredovala obilo podatkov. Med drugim sem izvedel, da je Krašnja prvič omenjena v listinah že davnega leta 1325. Valvasor je v knjigi Slava vojvodine Kranjske zapisal, da vas leži ob deželni cesti in je v njej veliko prevoznikov. Takrat so jo imenovali Krasina.

Pristanek velikega airbusa na največjem korejskem in drugem najlepšem azijskem letališču Incheon na otoku pred Seulom je bil vznemirljiv. S sončnega neba si naenkrat pahnjen v meglo in smog korejskega vsakdana. Bolje bi bilo ta del sveta obiskati septembra, a kljub peklenski vročini sva z Arpadom z najetim avtomobilom (seveda znamke Kia) prekrižarila deželo, ki je po površini enaka Madžarski, vendar šteje kar petkrat več prebivalcev.

Do Seula, glavnega mesta Južne Koreje, je okrog 60 kilometrov, cena avtobusne vozovnice v eno smer pa znaša 12 evrov. Skozi okno ohlajenega avtobusa je kot na dlani tuji neznan svet. Oseka razgalja rjavo sivino in blatne sipine Rumenega morja, ki bolj spominja na zatohla močvirja kot na morje. Na začetku kopnega se odstirajo vrtički in riževa polja, vsak kvadratni centimeter je zasajen z zelenjavo. Potem se nenadoma odstre pogled na morje neskončnih nebotičnikov, katerih vrhovi se izgubljajo v megli. Vožnja ob reki Han, reki neštetih mostov, ki deli mesto na sever in jug, se vleče v nedogled in po poldrugi uri končno pristanemo na hribčku Walkerhill v kongresnem centru Sheraton z razgledom na umazano reko in velemesto. Vsakih petnajst minut minibus zapelje do prve postaje najbolj razvejanega metroja na svetu, od koder je slaba ura do središča mesta. Poleg Tokia ima Seul največji metro na svetu, ki povezuje vsa predmestja v polmeru čez sto kilometrov.

Primula vulgaris je pri nas zelo razširjena rastlinska vrsta. Poleg tega, da jo pogosto srečujemo v naravi, jih vrtnarji radi vzgajamo v svojih vrtnarijah.

Žlahtnitelji novih sort znova in znova iščejo, kaj bi zanimivega ponudili ljubiteljem cvetja. Modri cvetovi dajejo novejši sorti trobentice unikaten videz. Kot bi se umetnik poigraval s čopičem in risal neenakomerne bele črte po venčnih listih. Ne bodite razočarani, če se bodo odtenki barv spreminjali, saj je njihova intenzivnost odvisna tudi od temperature, svetlobe in gnojenja.

Skoraj vsakdo pozna belokranjske pisanice in prekmurske remenke, malokdo pa suhorske pirhe iz Brkinov. Tehniko okraševanja velikonočnih jajc s praskanjem ohranja v vasici Suhorje v severozahodnih Brkinih Kristina Volk, ki pravi, da na pirhe riše.

Da so ti kraji in njihova dediščina prišleku od drugod še danes malo znani, priča podatek, da suhorske pirhe zaobide Slovenski etnološki leksikon, prav tako jih ne omenja Janez Bogataj v knjigi Mojstrovine Slovenije. Med prvimi, ki sta prepoznala vrednost brkinske ljudske umetnosti, sta Ilirskobistričana Vojko Čeligoj in Romeo Volk, zbiralca in ohranjevalca lokalne zgodovine in etnologije, ki sta leta 1995 za veliko noč v okviru ilirskobistriškega muzejskega študijskega krožka izdala razglednico z motivom suhorskih pirhov. Na veliki četrtek pa je pošta Prem uporabljala priložnostni poštni žig z motivom suhorskega pirha – šopka s srčki. Pirhe je takrat še izdelovala Antonija Krebelj (1908–2002), Kristinina mama, ki je v visoki starosti predstavila tradicijo risanja pirhov v bližnjih osnovnih šolah. Šele po njeni smrti je krašenje pirhov postalo naloga njene hčere Kristine Volk.

Zacveteli so že prvi spomladanski žafrani. Tisti s spretnimi rokami si jih lahko izdelate tudi sami. 

Izdelava: 

Vzamemo krep papir poljubne barve (180 gramov). Narežemo ga na lističe, velike 2 cm x 16 cm. Za en cvet potrebujemo 3 lističe. Trak primemo na sredini in ga enkrat ovijemo, nato ga prepognemo in zgoraj s prsti oblikujemo vdolbino. Oranžen papir narežemo na lističe velikosti 2 cm x 6 cm, na eni strani narežemo resice, ki jih posvaljkamo z vlažnimi prsti. Spodaj papir rahlo namažemo z lepilom za les in zvijemo.