-
Komaj kdo je slišal za Meranijo in malokdo ve, kje se dežela skriva. Pa je vendar blizu in še domala domača je. Precej besed ji je namenil Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske, saj je bila Meranija takrat del dežele Kranjske. Danes tem krajem pravimo kar - Opatijska riviera.
Naziv Meranija je nastal v 11. stoletju iz nemškega poimenovanja "am Meere" (ob morju). Leta 1068 je kranjsko-istrski mejni grof Ulrik II. Weimarsko-Orlamündski zasedel ozemlje pod Učko, ki so ga dotlej dokaj malomarno obvladovali hrvaški kralji, takrat Krešimir IV. Veliki. Nemški fevdalci, ki so nato upravljali to posest, so se imenovali vojvode Meranski, med njimi so se s tem naslovom še posebej postavljali grofje Andeški, gospodarji Kamnika.
-
Božično drevesce je najpogosteje smreka in redkeje jelka, saj ima vsak iglasti rod svoje posebnosti pri vzgoji in v poznejši dekorativni rabi. Ponekod uporabijo tudi borovec ali cedro ter celo cipreso ali brin. Mnogim ni žal odšteti kak evro več za drevesce s koreninami, ki ga lahko pozneje posadimo na vrt. Ko tako vlončeno sadiko izselimo, morda na balkon, jo moramo pozimi kdaj pa kdaj tudi zaliti, saj se lahko v mrazu presuši.
-
Za zimo pravimo, da je čas počitka. A to je v resnici navidezno mirovanje, saj življenje tudi pozimi ne zaspi popolnoma, kar enako velja tudi za vrtnarja, vrtičkarja, gojitelja in oskrbovalca rastlin. Varovanje občutljivejših rastlin je koristna popotnica za novo pomlad in dobra naložba, saj tako vsaj nekaterih sadik ni treba kupovati vsako leto znova. Tako lahko brez posebnih težav spravimo v svetlo klet čeber z oleandrom, lovorom ( Laurus nobilis ) ali bugenvilejo.
Za naše pernate vrtne pomočnike pravočasno uredimo krmilnice. Krmilnico lahko kupimo ali jo naredimo doma. Najpomembnejše pa je, da pticam pevkam ponudimo njim primerno pičo: nikoli pa jim ne ponujamo česa slanega, krušnih drobtin ali česa podobnega!
-
Obsotelje je obrobje Slovenije, saj se šele v zadnjih desetletjih začela zmanjševati odmaknjenost in zapostavljenost teh krajev. Od dolenjskega Čateža se najprej peljem z menda edinim slovenskim javnim brodom čez Savo v štajersko vas Mostec in zavijem v mejno Dobovo. Od tam pa na sever skozi Kapele, grozd vasic nad zaščiteno gmajno Jovsi, ki je pogrnjena kaka dva kilometra od naselij proti Sotli. Pri Župelevcu se cesta sicer približa Sotli, a reke ni videti, njena ozka in silno vijugasta struga je vsa obraščena z grmovjem. Tu se začenja Bizeljsko, pokrajinica, ki slovi po žlahtnih vinih in prikupnem naravnem okolju. -
V širšem prostoru osrednje in vzhodne Evrope so pokopališča urejena z znatnim deležem zelenja in okrasnih rastlin. Drugačna so pokopališča po Južni Evropi, v Franciji in v Latinski Ameriki, skoraj vedno so brez vegetacije. Prevladujejo elementi nežive narave z morebitnimi drevesnimi osamelci, v Sredozemlju predvsem s stebričastimi cipresami. Elegantno skromna so praviloma pokopališča evropskih severnjakov in Angloamerikancev: prednost imajo travnate površine s poglobljenimi kamnitimi ploščami, posamezni grobovi pa so le malokdaj uokvirjeni. -
Slovenski Kraški rob je velika zemljepisna posebnost, očarljiva naravna lepota, izjemna izletniška privlačnost in - ne nazadnje - pomembna zgodovinska znamenitost. Kraški rob deli celinsko Slovenijo od njene obale.
Visoki in stopnjeviti prag Kraškega roba se razteza v zračni črti dobrih 15 kilometrov od trdnjavskega Socerba nad Trstom do arheološkega Gradca nad Sočergo. Kraški rob je domala povsod skalovit, njegova ostenja so ponekod visoka po sto metrov in več.
ZARADI VREMENA LAHKO RASTLINE ZBOLIJO
Miša Pušenjak, svetovalci Kluba Gaia
Letos se nam je vreme pokazalo v vsej svoji raznovrstnosti: mraz, toča, nevihte, viharji, huda vročina, sredi poletja pa spet mraz. Vse to seveda vpliva na rastline, saj ne prenašajo dobro hitrih vremenskih razmer.
Spremenljivo vreme vpliva predvsem na zdravje rastlin, nekoliko manj pa tudi na vsebnost vitaminov in mineralov v njih. Slovenija leži v klimatskem pasu, kjer nas lahko zlahka presenetijo "vremenski bogovi". Vendar to ni nujno slabo, saj smo tako bolj hvaležni za vse, kar nam podari narava. Odvisno od poletnega razpoloženja pa nas bo razveselila zdaj solata, drugič spet plodovke.
-
Izidor Golob
Takoj si nalijmo čistega vina: za vsak vrtnarjev okus, a nikakor po okusu voluharja sladokusca! Res se čebulic ne branijo niti miške, a za vsakršno poniglavo nadlego se najde uporabna obramba. Mi bomo vsemu navkljub to jesen sadili tudi tulipane. A katere in kako?Ali veste, da so tulipani (rod Tulipa) enokaličnice in prave čebulnice, po zgradbi podzemnih shramb najbliže navadni kuhinjski čebuli? Kot je okusna pečena čebula, denimo ptujska rdeča, tako so zanesljivo užitne tudi pečene tulipanove čebulice. Če jih dvakrat prečno prerežemo, odreznine razpadejo v koncentrične kolobarčke. To je nezamenljiva prepoznava, če ne vemo, kaj je čebula in kaj gomolj. Gladiole in žafrani torej nimajo čebul!
