Med vsemi tehnološkimi novostmi in blagovnimi znamkami gospodinjskih strojev je res težko vedeti, kaj naj izberemo, ko se po dolgih letih le odločimo, da je čas za menjavo aparata. Včasih se sicer že pred nakupom vsaj delno počasi seznanjamo s ponudbo na trgu ali vsaj približno vemo, kakšen cenovni razred nas zanima. Pogosto pa nas večja okvara preseneti, in če je popravilo predrago, se hitro odločimo za zamenjavo gospodinjskega stroja. Če smo imeli že vsaj dvakrat večja in dražja popravila in sumimo, da je za visok račun za elektriko kriv zastarel aparat, je prav, da ga zamenjamo z novim.

Zelenjavni vrt v zimskem času večinoma počiva, rastlinjaki pa so polni življenja. Z domačim rastlinjakom lahko poskrbimo za samooskrbo z zelenjavo čez vse leto. V njem do januarja ali februarja brez težav prezimimo vse vrste radičev in številne druge vrtnine, uredimo si lahko tudi zasipnico.

V zimskem času v rastlinjaku uspevajo zimska solata, motovilec, blitva in špinača. V rastlinjaku se podaljša življenjska doba tudi zelju, kitajskemu zelju, glavnatemu ohrovtu, ki ga lahko tja prestavimo z vrta. Omenjene vrtnine prestavimo v rastlinjak, ko se nočne temperature spustijo pod ledišče. Shranimo lahko samo povsem dozorele vrtnine. Delo opravimo v suhem vremenu. Rastline izkopljemo s koreninsko grudo in jih presadimo. V primeru zelo mrzle zime rastline pokrijemo še s slamo.

Snežinka

Potrebujemo:

belo ali rdečo volneno ali bombažno nit

kvačko št. 3

škarjice

šivanko za šivanje pletenin

škrob

srebrno barvo za vse podlage v tubi

srebrno nitko

Iz preje za kvačko št. 3 naredimo kvačkano snežinko. Dobimo 9,5 cm veliko snežinko. Če želimo manjšo, vzemimo tanjšo prejo in manjšo številko kvačke. Za večjo velja obratno. Držimo se načrta. Nasnujemo 6 verižnih petelj, ki jih sklenemo v krog s polgosto petljo, naredimo 3 verižne petlje in nato vbadamo v krog, v žargonu temu rečemo »obešamo v krog«, in naredimo 11 šibičnih petelj. Krog zaključimo s polgosto petljo. Naredimo 1 verižno petljo, nato vbodemo v naslednjo spodnjo šibično petljo in naredimo 1 šibično petljo, 2 verižni petlji, 1...

Barvito cvetje v domačem okolju je posebno dobrodošlo v temačnem delu leta in orhideje so za marsikoga v tem času višek lepote in elegance. Nekatere so primerne tudi za sobno ozračje, kjer ni mogoče posnemati pragozdnih rastnih pogojev. Pobrskajmo med njimi in pustimo ob strani gospodarsko vrednost vanilje, ki je tudi vrsta orhideje, in pestrost kukavičnic na naših traviščih. Bolje ko jih poznamo, več nam bodo vračale …

Falenopsisi so lepotice domače pridelave, ki so po izkušnjah mnogih ljubiteljskih gojiteljev lahko trpežne lončnice tudi, ko enkrat odcvetijo. Na slovenskih tleh, na obrobju presušenega panonskega morja, dorašča lepota orhidej v milijon in več primerkih. Lonček s cvetočo rastlino katere izmed uveljavljenih sort ne stane več kot buteljka dobrega vina. Eno in drugo si lahko včasih privoščimo, kajne? Botaničnih vrst je v rodu Phalenopsis res okoli 70, toda vrtnarsko pomembni so izključno umetno vzgojeni križanci.

Zagotavljanje varnosti v cestnem prometu je v veliki meri povezano s človekovimi pravicami, a tudi z dolžnostmi in odgovornostmi udeležencev. Vsi imamo pravico, da varno prispemo na cilj, kdor to varnost ogroža, pa našo pravico krši.

O tem je tekla beseda na okrogli mizi, ki jo je sredi novembra priredila Avto-moto zveza Slovenije (AMZS). V prometu lahko govorimo o človekovih pravicah do varnosti, korektne obravnave ob prekrških in nesrečah, o pravicah v zvezi z odškodninami in še o mnogih drugih. Toda kot je poudarila varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, brez upoštevanja dolžnosti udeleženca v prometu ni mogoče uveljavljati njegovih pravic. Opozorila je na osnovna načela, ki bi jih morali upoštevati vsi, ki se vključujejo v promet: strpnost, stalno obnavljanje in dopolnjevanje znanja v današnjih razmerah hitrega razvoja prometa in sposobnost voznikov, saj se s staranjem prebivalstva starajo ali zbolevajo tudi vozniki.

Še je čas, da s prisrčnimi božično-novoletnimi motivi praznično okrasimo svoj dom in ga napolnimo s prav posebno toplino. Sebe ali koga od bližnjih pa razveselimo s toplim darilom.

Praznični motivi

Tradicionalne božično-novoletne motive, vezene s križci, uporabimo na različne načine.

Vezemo jih na prte in prtičke, lahko jih uokvirimo v okrogle ali oglate okvirčke in z njimi okrasimo smreko ali vhodna vrata. Nalepimo jih na prisrčno čestitko ali dodamo darilnemu paketu, ki se ga bodo nadvse razveselili otroci.

Zakaj si ne bi letos izdelali čisto posebnih jaslic? Podobno kot je narejen pastir, lahko naredimo tudi figurice svete družine.

Za pastirja potrebujemo:

lepilo Mekol

2 plutovinasta zamaška

1 želod ali leseno kroglico za glavo

gumo moss za klobuk in čevlje

kos debelejšega blaga za pastirjevo obleko

1 kos kosmate žice za roke

1 rdeč biserček za nos, črn in rdeč flomaster

1 košček vejice

Izdelava: Zamaška iz plute zlepimo skupaj, da dobimo telo pastirja. Na vrh zamaškov prilepimo glavo.

Telo oblečemo v blago, da dobimo pastirsko oblačilo. Narišemo obraz.

Janez Bogataj: Ni ga tiča čez prašiča!

Kultura kolin na Slovenskem

Založba Rokus Klett, 69 evrov

Koline odstirajo pogled v zgodovinski razvoj človekovega razmerja do domačih živali in zadovoljevanja temeljnih prehranskih potreb, je zapisal avtor bogato ilustrirane monografije. V njej podrobno opisuje posebnosti in različnosti kolin (ali fureža) v vseh kotičkih Slovenije, primerja šege, navade in običaje ter jedi, ki so jih pripravljali ob tem domačem prazniku, pomembnem za vsako hišo. Dodal je še slovar poimenovanj za jedi in izdelke na kolinah, posebej zanimivo pa je branje pesmi, pregovorov in odlomkov iz različnih pisnih dokumentov, ki so skozi stoletja opisovali in tudi opevali koline.

V soboto, 10. februarja 2018 (2 dni)                              

Vstopna mesta: Celje, Ljubljana in ob poti, če bo najmanj 15 potnikov, pa tudi iz Maribora in Novega mesta (doplačilo 15 evrov).

Prvi dan: Odhod ob 6.30 izpred dvorane Zlatorog v Celju in ob 7.30 z Dolgega mosta v Ljubljani. Vožnja po avtocesti do Divače, sledi ogled pršutarne Lokev na Krasu, kjer bo tudi pokušina suhomesnatih izdelkov. Vožnjo bomo nadaljevali do Kopra, si ogledali mesto in nato nadaljevali ob obali na Hrvaško. V zgodnjih popoldanskih urah nastanitev v hotelu ali vilah v Umagu. Popoldne bo prosto za sprehod ob morju in kopanje v bazenu. Večerja in prenočevanje.