GREMO NA IZLET

V sobota, 16. junija 2018

Vstopna mesta: Ljubljana, mogoči vstopi ob poti

S parkirišča na Dolgem mostu v Ljubljani bomo odšli ob 5. uri. Peljali se bomo po avtocesti do Novega mesta in nadaljevali čez Gorjance do Metlike. Potem sledi vožnja po hrvaški avtocesti, v dopoldanskih urah bomo prispeli v Zadar. Sledi ogled mestnih zanimivosti: trg Forum s cerkvijo sv. Donata, cerkev sv. Kerševana, katedrala, Narodni trg, lepo ohranjeno mestno obzidje s »Kapetanovo kulo«, Kopenska vrata, staro mestno pristanišče Foša, morske orgle, elektroinstalacija Pozdrav soncu … Po ogledu bo nekaj prostega časa za kavo, nato se bomo...

SLIKARKA

Edito Marijo Černelč, jezikoslovko ter profesorico italijanščine in nemščine, iz Ljubljane vse življenje spremlja slikanje. Pravzaprav je to njen zelo resni konjiček, saj se ves čas izobražuje pri različnih akademskih slikarjih, udeležuje se delavnic in drugih likovnih srečanj ter sodeluje na natečajih. 

Ljubi so ji akti, ki jih je zlasti prva leta veliko slikala. Sicer pa rada eksperimentira, preizkuša nove sloge, drugačne tehnike in sodobne materiale, kot je masa, ki jo zmeša z barvo in nato nanaša na podlago iz plastike. »Vedno iščem nove pristope. Ko začnem, si sicer zamislim, kaj bom naslikala, a pogosto me zanese in nastane čisto nekaj drugega. In če mi slika čez čas ni všeč, jo brez slabe vesti preslikam,« pravi umetnica, ki jo zanima tudi keramika. Kljub temu pa vedno najde čas za različne oblike rekreacije, ki je njen drugi najljubši konjiček.

Nakup novega avtomobila je prelomno dejanje, ker izprazni račun, načeloma pa naredi tudi precejšnje veselje. Nakup avtomobila v zrelih letih običajno pomeni tudi uresničenje mladostnih ali zatrtih želja. Tu pa se že skriva past. Kupiti si na stara leta športni avtomobil je lahko težka neumnost. Nizka streha, še nižji sedež in trdo vzmetenje so za prenekatero telo ovira, ki hipoma uniči vse veselje. Večino nas vsaj nekje že trga. To pa pomeni, da se v avtomobil komaj še »zbašemo«.

Za boljšo predstavo si poglejmo nekaj številk iz domačega okolja. Sedež kuhinjskega stola je 45 cm od tal. Tako višino imajo tudi sedežne garniture in večina postelj. Ali imate občutek, da je to prenizko? Da težko vstajate?

Barve nas v vsakdanjem življenju obkrožajo na vsakem koraku, še posebej narava nam kaže obilje barv in skladnih kombinacij. Z barvami v svojem domu pa smo običajno previdnejši, nočemo storiti napake, radi bi se počutili prijetno. Nekateri prisegajo samo na belo, drugi so zelo pogumni pri izbiri živih barv, tretji so zadovoljni z naravnimi odtenki. Zaradi neskladnih ali preveč živih barv se lahko počutimo nemirne, ves prostor dobi nadih te močne barve, kar še poudarijo premočne luči. Ne pozabimo na zlato načelo pri opremljanju in ne imejmo prenatrpanega prostora z opremo niti z barvami.

Tradicionalna prireditev Po nagelj na Limbarsko goro bo letos potekala v nedeljo, 18. marca, in bo v znamenju 30. obletnice. Na 773 metrov visok hrib nad Moravško dolino bo na ta dan treba peš. Prireditev poteka v času med dnevom žena in materinskim dnevom, zato obiskovalkam na cilju podarijo nagelj kot simbolno zahvalo za opravljanje njihove družbene in družinske vloge.

Prireditev Po nagelj na Limbarsko goro so prvič pripravili leta 1989 člani Športnega društva Krašnja, danes so organizacijske niti v rokah Društva krajanov Limbarska Gora. Zadnja leta postaja ta športno-rekreativno-kulturna prireditev res množična, saj so našteli že tudi več kot 10 tisoč obiskovalcev. Praktično ves dan se nekaj dogaja, predstavijo se domači ponudniki hrane, pijače, pridelkov, izdelkov, spominkov in najrazličnejših praktičnih reči. Za kulturni program, ki se bo začel ob 11. uri, bodo poskrbeli učenci Osnovne šole Moravče in Godba na pihala Moravče z gosti, za zabavo člani Ansambla Jureta Zajca in skupina Bojsi, za polne želodce pa domača društva in ponudniki. Ob 9. uri bo maša v tamkajšnji cerkvi svetega Valentina.

Rožice in metuljčki pozdravljajo prihod pomladi in se veselijo velikonočnih praznikov.

Nežne rožice, zeleno listje in frfotave metuljčke domiselno razporedimo na prte in prtičke ter jih hitro izvezemo s priljubljenim križnim vbodom. Za vezenje potrebujemo prejice v beli, dveh odtenkih rumene, treh odtenkih modre, dveh odtenkih zelene ter svetle in temno sive barve. Križce vezemo z dvema ali tremi nitkami deljive prejice čez 1 x 1 ali 2 x 2 nitki na blagu in v označenih barvah. Prazne kvadratke vezemo z belo prejico. Z eno nitko temno sive deljive prejice in z linijskim vbodom obrobimo metulja.

Arheologe si po navadi predstavljamo kot ljudi, ki na terenu z malimi lopatami izkopavajo velike kamnite bloke, iščejo male kovinske, keramične ali drobne steklene razbite predmete, zelo natančno z majhnimi čopiči odstirajo prah z njih, želijo najti ostanke velikih civilizacij, razložiti, ali je bilo res tako, kot je zapisano v knjigah. Dr. Neva Trampuž Orel pa je raziskovala nekoliko drugače in Slovensko arheološko društvo ji je decembra lani podelilo nagrado za življenjsko delo, ker je s svojim znanstvenoraziskovalnim delom, ki ga je izvajala ob skrbno opravljenem delu muzejske kustosinje, bistveno prispevala k napredku slovenske arheologije.

Pevec, bobnar, kitarist, oče, upokojenec, kuhar in nogometaš Milan Kreslin, kličejo ga tudi Pubi, je 1. februarja dopolnil 90 let. Praznoval je v razširjenem družinskem krogu v domačih Beltincih. Kakšne so želje? »Samo zdravje. Rad pa bi si podrobneje ogledal še mesto Dubrovnik, kjer sta doma kultura in gledališče.«

Njegov oče Jožef Kreslin se je med 1. svetovno vojno boril na italijanski fronti. Milan se ga komajda spominja, kajti ob njegovi smrti je bil star le sedem let. V Beltincih je imel veliko gostilno, ob kateri sta bila še kegljišče in manjša gledališka dvorana. V tisti dvorani so pogosto igrali tudi bratje Kociper, predhodniki priljubljene Beltinške bande. V tistih časih so sekali led na Muri in ga potem spravljali v ledenico, da jim je poleti služil za hlajenje pijač. Pri enem izmed teh zimskih opravil je oče padel v ledeno reko, zbolel za pljučnico in umrl.