Marija Božič ni le sanjala, ampak je tudi želela udejaniti idejo, da bi bili ljudje, ki so na videz drugačni, sprejeti in upoštevani kot vsi drugi. Bila je med ustanovitelji Gorenjskega društva za cerebralno paralizo v Kranju ter direktorica v invalidskem podjetju Sonce d.o.o. In čeprav je že upokojena, še vedno koordinira projekte izobraževanja in svetovanja za Sonček – Zvezo društev za cerebralno paralizo Slovenije. V projektu Korak k sončku otroke, njihove starše, vzgojitelje in učitelje v vrtcih in šolah seznanja z drugačnostjo.

Tako pravi Franc Langerholc, gasilec iz Škofje Loke, ki se je pred nedavnim upokojil. Vse življenje je tudi alpinist in plezalec, zato mu je prav zanimivo prisluhniti, ko pripoveduje, kaj vse je že doživel. Tudi dva tisoč intervencij na leto, kar pomeni pet na dan, opravijo v Gasilski brigadi Ljubljana, kjer je delal zadnja leta. »Od tega je le tretjina požarov, vse drugo so tehnične intervencije,« razlaga Franc, ki ga vsi kličejo Cac. Kaj torej počnejo poleg tega, da gasijo požare? »Posredujemo v prometnih nesrečah, v ekoloških nesrečah,...

Na Matijovčevi kmetiji v Podbrezju na Gorenjskem gospodari že šesti rod Jegličev. Z umnim gospodarjenjem in s složnostjo postaja njihova domačija z vsako generacijo bolj napredna in trdna. Kljub obilici dela - ukvarjajo se z integrirano pridelavo sadja in zelenjave, pa tudi s turizmom - pa najdejo tudi čas za športno in kulturno udejstvovanje in potovanja. Njihov priimek je v družinski kroniki zapisan že leta 1712, ko se je rodil Janez Jeglič; od takrat dalje se imena vseh naslednjih gospodarjev začenjajo na črko J.

Izpod Lendavskih goric se razgleduje po naši panonski ravnici graščina, ki je imela skozi stoletja pomembno obrambno vlogo. V njej je nekaj časa prebival tudi Matija Hunjadi, med Slovenci znan kot legendarni kralj Matjaž. Danes sta v graščini muzej in galerija. Ohranjena so zanimiva zgodovinska pričevanja in legende, ki odstirajo podobo lendavske preteklosti. »Prekmurje je, kot kažejo najnovejša arheološka odkritja, izredno bogato z najdbami iz obdobja prazgodovine,« ugotavlja lendavska kulturna delavka Tanja Šimonka.

Slovenija je bila vsaj do zdaj glede solidarnosti med generacijami kar spodobna država. Samo občasno, zlasti v razpravah o spremembah pokojninske ureditve, pa se je zazdelo, da se lahko skrhajo navzven sicer zgledni odnosi med generacijami. Bo tako tudi ostalo? V zadnjih dveh desetletjih so se razmere v naši državi, podobno kot v večini drugih, še zlasti evropskih, močno spremenile. To še posebej velja za trg dela. Boj za zaposlitev in dostojno plačo postaja čedalje bolj brutalen. Z novo zaostritvijo  gospodarske krize se razmere še slabšajo.

Karl Berkovič živi v Ljubljani, toda stalno prebivališče je prijavil na Bizeljskem, kjer ima tudi vinograd, tako kot pred njim njegov oče in še prej ded. Vinograd je simbol njihove družine; med trtami se skrivajo številni spomini. Tudi starejši od obeh sinov, ki je preplul vsa morja sveta, je zdaj vinogradnik na Bizeljskem. Berkoviči so promotorji Bizeljskega, pa tudi zdravega, poštenega življenja. Celo vino, ki ga prideluje sin Bojan, nosi lokalno narečno ime Malopeči … »Vinograd sta imela že moja stara starša - Jože in Neža Berkovič;...

Jana Bešter je na novo upokojena uradnica, ki že dolgo živi v Škofji Loki, vendar gre še vedno rada v rojstno Poljansko dolino, kjer se je pred dobrega pol stoletja rodila v vasi Delnice. Zapečkarstvo ni njen slog. Pravi, da zato, ker je tako kot večina žensk dolga leta mislila le na druge. Hodila je v službo, skrbela za dom in družino. Trije otroci so bili njena obveznost in konjiček. Ko je imela štirideset let, pa se je njeno življenje čez noč spremenilo. »Sorodniki so mi podarili planinske čevlje.

Lovro Inkret, akademski kipar, ki tudi slika, se je letos upokojil. »Spet sem na začetku poti in kdo ve, kaj vse zanimivega mi bo prinesel ta čas,« povzame, ko ga obiščem za Bežigradom v Ljubljani, kjer živi. Že skoraj dve desetletji je vdovec. »Po ženini smrti sem se težko pobral. Nekaj časa sem bil kot v šoku. Vsaka smrt ljube osebe pusti posledice,« prizna. Že nekaj let pa ima prijateljico Olgico, tudi upokojenko, a živita vsak zase. »Vsak od naju ima svoj dom in svoje navade. Rada sva skupaj, a rada greva tudi vsak v svoje stanovanje.