Vzajemnost
Vzajemnost
  • Aktualno
  • Dobro je vedeti
  • Zgodbe
  • Dobro počutje
  • Prosti čas
  • Druženje
  • Mali oglasi
  • Arhiv
  • Oglaševanje
  • Nagradne igre
  • Klub
  • Koristne informacije
  • Iskanje
  • Priča časa, za katerega pravi, da ga ni

    Zgodbeoktober '12

    Ko se v nekoliko meglenem septembrskem dopoldnevu izkrcamo na Golem otoku, se obiskovalcem najprej zazdi, da smo prišli na vojno prizorišče. Za nami morje, pred nami na obali podrte in porušene zgradbe, levo in desno belo kamenje in skrivenčeni borovci. Z Radovanom Hrastom, našim enainosemdesetletnim vodičem, ki je tukaj pred več kot pol stoletja skoraj tri leta prebil kot »zapornik številka 2«, se podamo na skoraj triurni pohod po otoku, po zemlji, kjer se je ustavil čas.

    Prva aretacija V času po drugi svetovni vojni si je Sovjetska zveza hotela podrediti vse države vzhodnega bloka, a je tedanje jugoslovansko vodstvo reklo ne! Tako se je leta 1948 zgodil informbiro in dokončno zaostril odnose med državama. Rado Hrast je bil tedaj dijak pomorske šole na Reki. Rodil se je leta 1931 v učiteljski družini v Bukovščici v Selški dolini. Njegova prva šolska leta je prekinila vojna, njihov dom pa je postal zbirališče partizanov in aktivistov. Rado je spomladi 1944 postal eden najmlajših gorenjskih partizanov.

  • Tudi v gostilnah ni več tako, kot je bilo

    Zgodbeoktober '12

    Tudi v gostilnah ni več tako, kot je bilo

    Sredi Polzele je tik ob veliki cerkvi gostilna Cizej. Nekoč je v njej kipelo bogato družabno in tudi družbeno življenje, predvsem pa je slovela po domači kuhinji. Posebnost je tudi ta, na nepretrgoma deluje vse od leta 1904. Toda zdaj je vse drugače, kot je bilo nekoč. Predvsem kuhajo le še za napovedane, zaključene družbe, pa ob sejmih, ki se vnovič vračajo v te kraje. Marko, ki je četrti rod Cizejevih »birtov«, upa, da se bodo vrnili tudi boljši časi, ko bodo znova - tako kot nekoč – vsak dan pripravili za obiskovalce katero od njihovih...

  • Z rodoslovjem se odstira tudi preteklost krajev

    Zgodbeoktober '12

    Z rodoslovjem se odstira tudi preteklost krajev

    »Pred dobrimi štirimi leti mi je teta Milica Pevec iz Ljutomera, sicer rojena v Prelogah, sedanjem mestnem predelu Velenja, pokazala shemo ožjih sorodnikov, ki je segla približno dvesto let nazaj. Presenečen sem ugotovil, da naš rod pravzaprav izvira iz Savinjske doline, kar me je spodbudilo, da sem ga začel podrobneje raziskovati. Ob skrbnem pregledovanju matičnih knjig v župnijskih uradih v Velenju, na Polzeli, v Braslovčah in Gomilskem ter v mariborskem nadškofijskem arhivu sem se dokopal do podatkov, ki so zanesljivo dokazovali, da se...

  • Žganje za zdravilo

    Zgodbeoktober '12

    Žganje za zdravilo

    Žganjekuha sicer ne šteje za obrt, je pa je priljubljeno opravilo, ki se že stoletja skorajda ni spremenilo. Pogoji za odlično domače žganje so bili že od nekdaj: preprosta destilacija, dobro sadje in pozorno spremljanje dogajanja v kotlu, da se žganje ne prismodi. Na Slovenskem se je kuhanje žganja, tudi žganice ali palinke razširilo v prvi polovici 19. stoletja. Zaradi obdavčitve v prvi polovici 20. stoletja so ga pogosto kuhali skrivoma. Žganje so ob jesenskih večerih, predvsem pa pozimi kuhali iz sliv, jabolk, hrušk, pa tudi iz vinskih...

  • Kneža - vas na dnu baškega amfiteatra

    Zgodbeoktober '12

    »V tej hiši sem se rodil,« je ob pogledu na razglednico s podobo nekdanje Lapajnetove gostilne in trgovine na Kneži kar bruhnilo iz 79 – letnega upokojenca Ivana Rejca, ki od leta 1978 živi nedaleč stran v novozgrajeni hiši, saj se je zgradba s fotografije ob potresu leta 1976 tako razmajala, da so jo morali podreti. Značilna nadstropna primorska hiša, ki se ji je po domače reklo Pri Glunikarju, je stala na ovinku ob cesti, po kateri se pripelješ iz Grahovega ob Bači in spustiš proti gručastemu naselju v dnu Baške grape.

  • Obilje bistriških zbirk

    Zgodbeoktober '12

    Obilje bistriških zbirk

    Slovenska Bistrica se postavlja z bogato zgodovinsko preteklostjo. Za obiskovalce je izjemno zanimiv ogled mestnih muzejskih zbirk, kar petnajst je stalnih. Domiselno so razvrščene v obnovljenem gradu, ki je osrednja mestna zgradba, prikazujejo pa starejšo in novejšo zgodovino področja med Pohorjem in Halozami. Razstava Rimska cesta od Celeie do Poetovia z nazorno maketo prikazuje način gradnje in potek rimske ceste od Spodnjega Gruškovja do Gaja pri Pragerskem.

    Najdbe s Pohorja Posebno mesto v bistriški graščini imajo arheološke najdbe s Pohorja. Arheološka izkopavanja v Ančnikovem gradišču v Juršni vasi na Pohorju dokazujejo, da je na tamkajšnjem razglednem območju v četrtem stoletju našega štetja že stala naselbina, na njenih ruševinah pa so v šestem in sedmem stoletju gradili tudi naseljenci zgodnjega srednjega veka. V zbirki lutk Zore Tomič, ambasadorke Unicefa, je 280 lutk v narodnih nošah in drugih predmetov z vseh koncev sveta.

  • Rešitelj stavbne dediščine Jezerskega

    Zgodbeoktober '12

    Jezersko je ujeto v kotanjo med dvatisočaki Alp in nekaj nižjim grebenom Karavank. Že od nekdaj je bolj sodilo k deželi Koroški kot deželi Kranjski, saj jo je od nje ločevala hudourniška, malodane neprehodna struga Kokre. Zato ta gorski svet ni bil prav nič radodaren do ljudi, ki so trmarili na skopi zemlji, pa so se zato obdržali le najbolj trdi, neizprosni, vztrajni, žilavi, vendar radoživi ljudje. Jakob Zadnikar je bil eden izmed njih. Mož iskrivega duha je bil po poklicu pleskar, a tudi slikar samouk in izjemen opazovalec deželice, v...

  • Dokler bo vino, bodo tudi sodarji

    Zgodbeoktober '12

    Dokler bo vino, bodo tudi sodarji

    Morda je manj znano, da je bilo sodarstvo nekoč zelo razširjena obrt na Slovenskem, ki pa v zdajšnjih časih počasi izumira. Tu in tam še najdemo sodarje, ki kot samostojni obrtniki izdelujejo sode in drugo leseno posodje. Eden takih je Anton Kuzma ml. v Gančanih, ki se s sodarsko obrtjo ukvarja že 36 let, obrt pa je prevzel od očeta. Naš sogovornik pove, da začetki sodarstva na domačiji Kuzma segajo v leto 1921, ko je z obrtjo začel njegov pradedek Ivan Kuzma, ki mu je sodarstvo pomenilo predvsem dopolnilno sezonsko dejavnost na kmetiji.

  • Solidarnost je še kako živa

    Zgodbeoktober '12

    Solidarnost je še kako živa

    Medgeneracijska solidarnost je socialna povezanost med generacijami. Pomeni pozitivne vidike povezovanja med ljudmi, kot so toplina, naklonjenost, privlačnost, interakcija, nudenje pomoči, kot jo kdo potrebuje. V slovenski družbi pa zadnja leta trenja, do katerih prihaja v javnih razpravah o spremembah socialne in pokojnine zakonodaje, dajejo vtis, da se prepad med generacijami poglablja in da zlasti mladi in stari državljani nimajo enakopravnega položaja v družbi.
    Temu ni tako, pravi Valentina Hlebec, doktorica sociologije in profesorica na fakulteti za družbene vede, ki proučuje življenje starejših ljudi in različne vidike medgeneracijskega sožitja.

  • Ustvarjalno veselje deli vsem generacijam

    Zgodbeoktober '12

    Ustvarjalno veselje deli vsem generacijam

    Prekipevajoča energija, vedno nove zamisli in trdna odločenost, da jih uresniči. Takšna je Konjičanka Heda Vidmar Šalamon. Poznajo jo vsi - od otrok v vrtcih do stanovalcev v Lambrechtovem domu starejših. Najbolj prepoznavna je v svetu kulture, zlasti likovnega ustvarjanja, kamor je vstopila pred malo manj kot dvema desetletjema. Gotovo je bil za to njeno odločitev odločilen vpliv soproga Arpada Šalamona, znanega likovnega pedagoga, slikarja in grafika. »Dve leti sem z Arpadom hodila na likovne kolonije in opazovala.

  • 1
  • …
  • 130
  • 131
  • 132
  • 133
  • 134
  • …
  • 160
  • Naročite se

    01 530 78 44

    Arhiv PDF

    Št. 7-8, julij/avgust 2025

    Št. 7-8, julij/avgust 2025

    Prelistajte izvleček

    Pozdrav iz uredništva

    Domoljubje človek pokaže z dejanji, ne z besedami O morju, o iskanju univerzalne ljubezni, o pomorskem pravu in politiki, katere del je bil nekoč, pa o žlahtnih ljudeh, ki mu poleg družine veliko pomenijo in o...

    Naravne rešitve za miren spanec Nespečnost je zdravstveni problem, ki prizadene na milijone ljudi po svetu. Najbolj skrbi podatek, da slabo spijo že otroci v osnovni šoli.

    Dobre bakterije v fermentiranih izdelkih Ob besedi bakterija se marsikdo zgrozi. Pri tem ima seveda v mislih tiste, ki povzročajo hude bolezni, tudi kužne. Toda bakterije so kot del mikroorganizmov in jih...

  • ZDUS

    Seniorske novice

  • Poglejte tudi

    Fotogalerije

    Bralci Vzajemnosti so letos preplavili Krk16. junij 2025 Spomini na letošnje že 19....

    Odnos do starejših je ogledalo družbe1. oktober 2024 Včeraj se je v Cankarjevem domu...

    Medgeneracijsko sožitje je temelj družbe13. junij 2024 Četrti Dnevi medgeneracijskega...

    Tokrat je Vzajemnost preplavila Neum10. junij 2024 Od 2. do 5. junija je potekalo...

    Razigrano, pisano in veselo29. september 2023

  • Klub ugodnosti

    Ponudniki ugodnosti »

    Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
    Več »

  • Najbolj brano

    Kaj podariti ostarelim staršem za rojstni dan

    Starost, ji znamo prisluhniti?

    Kdaj je ugodnejša upokojitev - letos ali prihodnje leto?

    Zdravnik mora biti bolnikov zagovornik

    Adria nam je dala krila

    Kuhamo po nemško

    Kvačkana želvica

    Moji ostareli starši se spreminjajo

© 2025

Zavod Vzajemnost
p. p. 134
1001 Ljubljana

urednistvo@vzajemnost.si
01 530 78 42

Naročniki lahko prenesete PDF celotne revije

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih

▲ Na vrh straniDomovKlub ugodnostiO nasOglaševanjePogoji rabe, zasebnost in piškotkiPravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov