-
Koencim Q 10 (CoQ10) je maščobna molekula, ki je v naravi zelo razširjena, saj nastaja v vsaki živi celici. Znanstveniki so ugotovili, da ima pomembno vlogo pri proizvodnji energije (ATP) v celičnih energijskih tovarnah (mitohondrijih). S procesom, ki ga uravnava koencim Q 10, nastaja skoraj vsa celična energija. Kot močan antioksidant nas varuje tudi pred škodljivimi prostimi radikali. Skoraj bi lahko rekli, da deluje dvojno proti staranju.
Raziskovalci so molekulo koencim še najbolj vzeli pod drobnogled kot obetavno pomočnico za izboljšanje delovanja srca in ožilja ter zmanjševanja bolezenskih znakov nekaterih srčnih bolezni, predvsem srčnega popuščanja. Poleg tega jo povezujejo z ugodnimi učinki na možgane, hitrost gibanja semenčic, migrene, učinke ima pravzaprav povsod po telesu.
Ko noge niso utrujene kar tako
Včasih so tope ali pekoče bolečine v nogah, občutek težkih, oteklih in napetih nog, nočni krči in srbenje celo prvi znaki kronične venske bolezni, še preden vene pridejo na plan in se pokažejo v vsej svoji vijugasti modrini. Z napredovanjem bolezni se namreč pojavijo manjše (pajkaste ali metličaste) ali večje krčne žile (varice).
Nekaterim se najprej pojavijo med nosečnostjo in potem kar ne izginejo, ampak postajajo iz leta v leto vse bolj vidne, izstopajoče in celo boleče. A ne le tistim s kakšnim kilogramom preveč in ne le starejšim, pojavijo se kar pri tretjini odraslih.
Vse družinske ambulante bodo referenčne
Aprila leta 2011 se je prvim timom družinskih ambulant pridružila diplomirana medicinska sestra in nastale so referenčne ambulante. Vsak pacient po 30. letu je povabljen na preventivni pregled, kronični bolniki pa imajo redni »abonma« z vsemi potrebnimi preiskavami, ki ohranjajo bolezen pod nadzorom. Do konca leta 2017 naj bi po načrtih ministrstva za zdravje na ta način delale že vse ambulante družinske medicine.
Referenčne ambulante je skupaj s sodelavci zasnovala izr. prof. dr. Tonka Poplas Susič, dr. med., zdravnica družinske medicine, namestnica direktorja za razvoj zdravstvene dejavnosti v Zdravstvenem domu Ljubljana. Ugotavlja, da je za ocene učinkov nove organizacije dela na zdravje prebivalstva še prezgodaj. Na neki način imamo kroničnih bolnikov celo več kot prej, vendar je to zato, ker se marsikdo ob prvem obisku referenčne ambulante zdravstvenih težav niti ne zaveda. »Pridejo zdravi in odidejo bolni, to je največja težava referenčnih ambulant.«
S pomladjo pride sezonski alergijski rinitis
S pomladjo oziroma še prej se v zraku pojavi cvetni prah in za alergijske bolnike se začenja sezona kihanja, vodenega izcedka iz nosu, solznih in oteklih oči in drugih težav. Pri nekaterih je prav alergija morda v ozadju spomladanske utrujenosti, saj marsikoga naredi utrujenega in bolj razdražljivega.
Alergijski rinitis ali seneni nahod je najpogostejša alergijska bolezen, ima jo kar petina prebivalcev. Ob težji obliki jo lahko spremljajo splošno slabo počutje in glavoboli. Čeprav ni nevarna, nam lahko kar precej greni življenje.
-
Že samo nerazložljiva bolečina po vsem telesu in huda utrujenost marsikoga spravita v obup. A poleg te sindrom fibromialgije za marsikoga pomeni še nespečnost, jutranjo okorelost, vzdražljivo črevo, težave s sečili, kožne spremembe, žal pa se seznam kar ne konča. Bolečine so resnične, a ker jih bolnik ne more dokazati, pogosto naleti na še bolj boleče nerazumevanje okolice.
Sindrom fibromialgije ima v Sloveniji okoli 20.000 prebivalcev, predvsem žensk, ki zbolijo kar sedemkrat pogosteje kot moški, nam je povedala prim. Mojca Kos Golja, dr. med., upokojena specialistka interne medicine in revmatologije, ki bolnikom v okviru Društva za fibromialgijo še vedno priskoči na pomoč tudi s pisnimi odgovori na vprašanja, ki jih pestijo.
Prvi sovražnik pljuč je cigaretni dim
Kar deset odstotkov odraslih Slovencev ima kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB), ki je najpogosteje posledica kajenja, nam je povedal Boris Devčić, dr. med., spec. internist iz sežanske bolnišnice. Pljučne bolezni tako postajajo za srčno-žilnimi boleznimi in rakom tretji najpogostejši vzrok umrljivosti, še ugotavlja zdravnik.
Dolgotrajen kašelj, povečano nastajanje sluzi in občutek težke sape so lahko znaki, da je se je pri nekom z leti razvila ta pljučna bolezen, ki ga bo spremljala do konca življenja. Zdravnik zato priporoča, da vsak kadilec po 40. ali 45. letu obišče zdravnika, tudi če omenjenih težav še nima. Preprosta nekajminutna preiskava – spirometrija – pokaže, kolikšno imamo pljučno kapaciteto in kako hitro zrak izdihnemo, kakšen je pretok zraka skozi dihala in koliko zraka ostane v pljučih, potem ko maksimalno izdihnemo. Ob preiskavi mora oseba najprej globoko vdihniti in nato skozi ustnik čim hitreje in močneje izdihniti v napravo, dokler nima občutka, da je popolnoma izpraznila pljuča, ali vsaj šest sekund.
Ščitnica narekuje tempo našega delovanja
Kadar nas pestijo utrujenost, slabša zmogljivost ter motnje spomina in koncentracije, težav običajno ne pripisujemo slabšemu delovanju ščitnice. Po drugi strani pa so tudi hujšanje, znojenje, živčnost in razbijanje srca lahko znak marsikatere bolezni, ne le presežka ščitničnih hormonov. Marsikdo se okvare delovanja te pomembne metuljaste žleze v predelu vrata dolgo ne zaveda, a vendar niso tako redke, še posebno pri ženskah.
Najpogostejši vzrok prevelikega ali zmanjšanega delovanja ščitnice je avtoimunska bolezen ščitnice, nam je povedala doc. dr. Katja Zaletel, dr. med., predstojnica Klinike za nuklearno medicino Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, na kateri deluje tudi oddelek za bolezni ščitnice. Avtoimunska bolezen pomeni, da začne proti ščitničnemu tkivu delovati lastni imunski sistem. Sogovornica razlaga, da do tega ne pride zaradi enega samega razloga, saj k nastanku bolezni prispevajo različni dejavniki, še najbolj naša genetska nagnjenost. Ob njej svoje prispevajo še različne okužbe, kajenje, obremenitev z jodom, stres in pri ženskah tudi porodi. »Z leti, ko je telo izpostavljeno večjemu številu teh dražljajev, lahko le-ti ob ustrezni genetski podlagi izzovejo bolezen.«
Preventiva v centrih za krepitev zdravja
Ob vstopu v center za krepitev zdravja se strokovnjak z nami najprej pogovori o naši pripravljenosti za spremembo življenjskega sloga. Skupaj z nami pripravi načrt obravnave v skladu z našim zdravstvenim stanjem, željami in zmožnostmi. Nato se lahko vključimo v različne delavnice in svetovanja. Strokovnjak pa našo uspešnost pri krepitvi ali ohranjanju zdravja spremlja tudi po zaključku programa.
Kot so nam povedali na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja, so centri nadgradnja že vzpostavljene mreže 61 zdravstvenovzgojnih centrov za še učinkovitejše preprečevanje in obvladovanje kroničnih bolezni. Zasnovali so jih v okviru projekta Skupaj za zdravje in prvi trije so začeli delovati v Celju, Sevnici in na Vrhniki. Znotraj zdravstvenih domov delujejo kot samostojne enote s programi preventive in krepitve zdravja za vse skupine prebivalstva: od zdravstvene in zobozdravstvene vzgoje otrok in mladostnikov, šole za starše (ali prihodnje starše) do preventive za odrasle in ranljive skupine (skupaj s patronažno službo). Ljudi želijo motivirati in usposobiti za dolgotrajno spremembo življenjskih navad, ki vodijo do boljšega počutja in zdravja.
Ostarele celice naselijo tudi sklepe
Osteoartroza je najpogostejša revmatična bolezen, ki prizadene predvsem starejše, saj je del procesa staranja. Njena »dobra« stran je, da v nasprotju z nekaterimi drugimi revmatičnimi boleznimi prihaja do sprememb v sklepu postopoma.
Hrustanec, ki sicer v sklepu deluje kot blažilnik udarcev in skrbi za dobro gibljivost, sčasoma razpoka, postane manj gladek, se postopno obrabi in na koncu razpade. Kosti se začnejo drgniti druga ob drugo. Zaradi kostnih izrastkov, ki potem nastanejo, lahko sklep tudi zatrdi. Prvi znaki osteoartroze se kažejo z bolečino (še posebno če deli hrustanca plavajo znotraj sklepa) in manjšo gibljivostjo sklepa, ki lahko včasih oteče. To nam lahko kar precej oteži življenje.
Obrabe hrbtenice ne moremo ustaviti
Hrbtenico začne načenjati obraba že po puberteti. Najbolj trpijo blažilniki med vretenci – medvretenčne ploščice. Nič čudnega torej, da že v tridesetih in štiridesetih letih marsikoga pošteno »uščipne« v križu. Proces obrabe nato nezadržno napreduje. Ne moremo ga ustaviti, pravi prof. dr. Rok Vengust, dr. med., z Ortopedske klinike UKC Ljubljana. Hrbtenici lahko pomagamo le z dobro mišično oporo in gibanjem.
Strokovnjak ne okleva z odgovorom na vprašanje, ali hrbtenici bolj škoduje gibanje ali sedenje. »Vsekakor sedenje. Pri sedenju so obremenitve v hrbtenici, še posebej če sedimo nepravilno (brez naslona za ledveno hrbtenico), tolikšne, kot če bi dvigovali petkilogramsko utež. Sedenje precej obremeni hrbtenico, da ne govorim o statičnih obremenitvah mišic.« Njegov recept proti težavam s križem je torej gibanje.