-
Astmo ima okoli 14 odstotkov Slovencev. Čeprav število obolelih narašča, je hudih posledic astme vse manj, med drugim zaradi vse boljših zdravil. A lahko bi bilo še bolje, saj strokovnjaki ocenjujejo, da več kot polovica obolelih nima dovolj dobrega nadzora nad astmo. Slabo zdravljena astma lahko povzroča hude neprijetnosti, pomembno zmanjšuje kakovost življenja ali ga lahko celo nevarno ogroža.
Astma je kronično vnetje dihal. Na njegov pojav vplivajo pršice in plesni, drugi alergeni, hladen zrak, okužbe dihal v otroštvu, vse več pa je govora tudi o vplivu onesnaženja. Pri tem ne smemo pozabiti »onesnaževalca,« proti kateremu se lahko najbolje obvarujemo sami – kajenje. Še posebno za nerojenega otroka je izpostavljenost cigaretnemu dimu eden izmed velikih dejavnikov tveganja, opozarja doc. dr. Sabina Škrgat, dr. med., spec. pnevmologije, s Klinike Golnik. Bolniki z astmo najpogosteje poiščejo zdravniško pomoč v vremensko bolj obremenjenih delih leta, spomladi in jeseni, zaradi poslabšanj, ki jih povzročijo okužbe ali alergije, smo izvedeli na okrogli mizi Slovenske tiskovne agencije ob svetovnem dnevu astme, ki je bil v maju. Astma ima pogosto povsem blag potek, vendar to ne izključuje možnosti poslabšanj bolezni, opozarjajo strokovnjaki. Ker gre za kronično bolezen, diagnozo postavi pulmolog.
-
Za odstranjevanje odpadnih snovi in odvečnih tekočin iz telesa skrbi limfni sistem. Če pride v njem do zastoja, se to pokaže kot oteklina – limfedem. Ko se enkrat pojavi, ga imamo za vedno. Lahko pa ga uspešno obvladujemo, pri čemer nam pomagajo limfterapevti, to so posebej usposobljeni fizioterapevti.
Točnih podatkov, kako pogost je limfedem v Sloveniji, sicer nimamo, dejstvo pa je, da je okoli sto limfterapevtov za vse potrebe premalo. Predvsem jih je premalo v javni zdravstveni mreži, zato ljudje na obravnavo v okviru javnega zdravstva pogosto čakajo tudi po več mesecev, nam je povedala Silva Uršič, višja fizioterapevtka, univ. dipl. org. in predsednica Slovenskega strokovnega združenja za limfedem.
Kakšna je vaša vozniška kondicija?
S starostjo se lahko poslabšajo vid, sluh, gibljivost in naši odzivi postanejo počasnejši. Če smo vozniki, lahko vse to vpliva na našo vozniško sposobnost. To samo po sebi še ne pomeni, da že takoj postanemo slabši vozniki, saj marsikatero pomanjkljivost lahko odtehtajo izkušnje, ki smo si jih nabrali, in morda tudi preudarnejša vožnja. Kljub vsemu pa smo svoje vozniške zmožnosti in zdravje dolžni preverjati.
Tako zakon o voznikih iz leta 2017 določa, da je vozniško dovoljenje za vožnjo osebnih vozil (kategorija B) veljavno največ deset (razen za mlade voznike), od starosti 70 let naprej pa samo še pet let, lahko pa tudi manj, če tako zahteva zdravstveno stanje voznika. Ko voznik dopolni 70 let, lahko veljavnost vozniškega dovoljenja podaljša le, če predloži zdravniško spričevalo, da je telesno in duševno zmožen za vožnjo. Dobi ga pri pooblaščenem zdravniku (specialistu medicine dela, prometa in športa). Ta ga lahko po potrebi prej na pregled pošlje še k drugemu zdravniku specialistu. Cena pregleda je odvisna od predlaganih preiskav (EKG, laboratorijske preiskave, psiholog, okulist), vendar v povprečju ne presega 150 evrov, ocenjuje prim. prof. dr. Marjan Bilban, dr. med., predstojnik Centra za medicino dela. Po 80. letu morajo vozniki tudi na preizkus vožnje v enega izmed centrov varne vožnje, in sicer kjer koli v Sloveniji.
Da mala potreba ne postane velika nadloga
Okužba sečil spada med pogostejše bakterijske okužbe, še posebno pri ženskah. Kar polovica žensk ima vnetje mehurja vsaj enkrat v življenju. Okužbe pa se rade ponavljajo. Že vnetje mehurja je lahko boleče, a še bolj tvegano je, če se okužba razširi na ledvice.
Do težav pride, ko bakterije po sečnici pridejo v mehur in se tam razmnožijo. Krajšo pot imajo pri ženskah, saj je njihova sečnica krajša, zato so tudi bolj izpostavljene tveganju. Tveganje se poveča tudi po menopavzi. Poleg tega smo vedno bolj ogroženi tudi takrat, ko naša imunska obramba slabše deluje. Tveganje poveča tudi uporaba urinskega katetra.
Srce, oči, ledvice, noge – sladkorna bolezen prizadene vse
Po podatkih nekaterih raziskav živi s sladkorno boleznijo okoli sedem odstotkov Slovencev. Število narašča tudi pri nas tako kot v svetu. Letos so društva in strokovnjaki ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni še posebno opozorili na tveganja poznih zapletov, če bolezni ne odkrijemo in obvladamo dovolj zgodaj. Bolezen, ki je dolgo ne čutimo, lahko namreč sčasoma prizadene vid, noge, ledvice in/ali srce.
Kot so razkrili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je v Sloveniji pred desetimi leti zdravila za zniževanje glukoze v krvi prejemalo okoli 84.000 oseb, leta 2017 pa okoli 111.400 oseb. Skupno letno število prejemnikov zdravil se v zadnjih letih povečuje za dva do tri odstotke (za okoli 2500 oseb) na leto. Razloge za povečanje pripisujejo staranju prebivalstva in daljši življenjski dobi ter manjši umrljivosti splošnega prebivalstva in bolnikov s sladkorno boleznijo, večjemu deležu odkrite sladkorne bolezni, in to zlasti ta, kjer poteka aktivno presejanje, in izboljšanemu zdravljenju ter večji razširjenosti dejavnikov tveganja, kot sta debelost in zmanjšana telesna dejavnost. Hkrati se sladkorna bolezen v naraščajočem deležu pojavlja med prebivalstvom srednjih let, zbolevajo pa tudi vedno mlajši.
Patronažne medicinske sestre marsikaj opazijo
PRILOGA
Za marsikaterega bolnika je pomoč patronažnih medicinskih sester neprecenljiva in jih z veseljem in zaupanjem spustijo v svoj dom. Še posebno starejše osebe imajo željo, da bi lahko prihajale večkrat. Večino obiskov opravijo, ko se že pojavijo zdravstvene težave, čeprav bi si želele večkrat obiskati starejše in kronične bolnike že prej, ko bi morda marsikdaj kak zaplet tudi preprečile.
V Sloveniji je v patronažnem varstvu zaposlenih okoli 820 patronažnih medicinskih sester, ki so vse bolj obremenjene, ugotavlja mag. Andreja Krajnc, predsednica medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v patronažni dejavnosti.
Poznate svoje tveganje za zlom kosti?
Dokler se kost ne zlomi, ne moremo vedeti, da je z leti postala porozna. Lahko pa si že prej izračunamo tveganje za osteoporozni zlom s pomočjo javno dostopnega spletnega orodja FRAX. Tak izračun tveganja pomembno pripomore, da se ukrepi in zdravljenje lahko začnejo pravočasno, ugotavlja Duša Hlade Zore, dr. med., predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije.
»Vemo, da je osteoporoza spremljevalka starosti, ki ji težko ubežimo, zato število bolnikov z osteoporozo narašča in jih je že od 125 do 155 tisoč,« ugotavlja sogovornica. »Kljub temu se število zlomov kolkov ne povečuje zaradi boljše ozaveščenosti, hitrejšega odkrivanja in zdravljenja.« Še vedno pa je teh zlomov okoli 3000 na leto in povzročajo bolečino, marsikomu odvzamejo samostojnost in so lahko celo smrtni.
Poletje – čas za vadbo v »breztežnosti«
Lep občutek je, ko starejši ljudje spoznajo, da lahko spet tečejo in skačejo, ugotavlja vaditeljica vadbe v vodi Nataša Petavs. Navidezno breztežnost kot eno največjih prednosti plavanja in vadbe v vodi poudarja tudi doc. dr. Boro Štrumbelj. Ob tem pa oba strokovnjaka še poudarjata, da nam voda ne dovoljuje sunkovitih gibov, zato so tudi možnosti poškodb izjemno majhne.
»V vodi so sklepi razbremenjeni, zato sta plavanje in vadba v vodi primerna tudi za osebe z okvarami skeleta. Hkrati lahko na ta način krepijo celotno telo, razvijajo lahko vzdržljivost in moč, ne da bi bil skelet obremenjen,« pove Štrumbelj. Poleg tega je vodno okolje z vodnimi hlapi ugodno tudi za dihala. To še posebno velja ob morju, medtem ko bi previsoka vsebnost klora v bazenu lahko komu povzročila tudi težave, kar pa v slovenskih bazenih večinoma ni težava, ugotavlja.
-
Kot zavarovane osebe imamo na račun zdravstvenega zavarovanja pravico do zobozdravstvenih storitev v okviru določenih standardov in materialov. V postopku sprejemanja so spremembe, ki nam na prvi pogled obetajo še nekaj dodatnih pravic. Vendar so to le pravice na papirju, nam je razložil Krunoslav Pavlović, dr. dent. med., iz Zdravstvenega doma Ljubljana. V praksi se kaj lahko izkaže, da bo prav zaradi sprememb dostop do teh pravic le še težji.
Že zdaj, kot nam je razložil zobozdravnik, praktično nobene od storitev v zobozdravstvu, niti v okviru standardov, obvezno zavarovanje ne pokrije v celoti, ampak jih lahko brez doplačil dobimo le, če imamo sklenjeno tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje. A vseeno moramo ravno zato, ker gre za pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (četudi morda le v 10 odstotkih), nanje čakati v dolgi vrsti.
-
Slabokrvnost ali anemija nastane, ko je zmanjšana celotna masa eritrocitov v krvnem obtoku. Najpogosteje jo povzroči pomanjkanje železa. Železo je namreč v hemoglobinu, ki sestavlja velik delež eritrocitov. Ocenjujejo, da ima težave s pomanjkanjem železa več kot petina ljudi.
Do pomanjkanja železa lahko pride zaradi prehrane, večjih potreb po železu (na primer med nosečnostjo) ali krvavitev. Najpogostejši vzrok je, če v prehrani ni dovolj železa ali drugih virov, iz katerih so eritrociti. Zaradi prikritih notranjih krvavitev (največkrat iz prebavil), ženske pa tudi zaradi menstruacije, lahko izgubljamo več železa, kot ga zaužijemo.