-
Strokovnjaki ocenjujejo, da starostna naglušnost (presbiakuza) doleti okoli dve tretjini starejših nad 70 let in že kar štiri petine tistih nad 85. letom. Glede na to, da je starejšega prebivalstva vse več, to ni zanemarljivo dejstvo. Slušni aparat je pripomoček, ki jim lahko pomaga ohranjati kakovost življenja.
Danes je vse več starejših še vedno dejavnih, a ne le zaradi podaljševanja delovne dobe, ampak tudi zato, ker je aktivna in zdrava starost nekaj, po čemer danes vsi vse bolj stremimo.
Prijateljev ne moremo dati naglas
-
Ustna higiena je pomemben temelj varovanja zdravja zob, ustne votline in zdravja sploh. Nanjo v zrelih letih nikakor ne smemo pozabiti, ampak jo moramo še okrepiti, nam je povedala ustna higieničarka Špela Blažič iz Dentalnega centra Clarus. Nega v okolici protetičnih nadomestkov je še zahtevnejša in vpliva tudi na to, kako dolgo bomo le-te lahko uporabljali.
Strokovnjakinja ugotavlja, da je zavedanje o pomenu temeljite ustne higiene v vseh življenjskih obdobjih vedno boljše. Manj je tistih, ki menijo, da je izguba zob v starosti nekaj povsem normalnega. »Vsak od nas si želi, da bi ohranil zobe do konca življenja,« pravi in je prepričana, da bodo zobne proteze nekoč dejansko postale redkost.
Kaj lahko naredimo, če nam uhaja urin
Z nehotenim uhajanjem urina (urinsko inkontinenco) se po nekaterih ocenah spopada skoraj polovica starejših žensk, ugotavlja ginekologinja Tinkara Srnovršnik, dr. med., iz Zdravstvenega doma Sežana. Vsem svetuje, da se o tem čim prej pogovorijo s svojim zdravnikom. »Veliko pacientk, ki dosledno sledijo napotkom, se po nekaj mesecih na pregled vrne veliko bolj zadovoljnih.« Opaža pa, da je to še vedno precej tabutema, o kateri ženske spregovorijo šele, ko težave napredujejo ali če jih o njih med pregledom neposredno vpraša. »Dobro bi bilo, če bi spregovorile takoj, ko se pojavijo, da lahko že na začetku ukrepamo.«
-
Srbenje, občutek, da nas v očesu peče ali da imamo v njem tujek ali pesek ... To so težave, ki jih ljudje v tem letnem času pogosto občutijo, opaža mojstrica očesne optike Amela Lekič. Ob takem skupku težav lahko govorimo o sindromu suhega očesa. Podatki kažejo, da ima težave vsaj četrtina ljudi. Suhe oči pa niso vedno samo neprijetnost, ampak lahko postanejo tudi ranljivejše in občutljivejše za vnetja in poškodbe, zato z ukrepi ne smemo predolgo čakati.
Oči potrebujejo solze, da ostanejo čiste in zdrave. Nenehno se sproščajo iz solznih žlez ob očesu. Z leti vse žleze delajo malo manj, tudi solzne. Vendar to ni edini vzrok suhosti oči. »Lahko je posledica spremenjene sestave solz, ko torej solze niso več dovolj kakovostne, kar lahko povzročijo zdravila ali pa so v ozadju težave s ščitnico in hormonska nihanja pa tudi različne bolezni,« opozarja Amela Lekič iz Vaše očesne optike. Včasih je okvarjeno delovanje vek, ki ne mežikajo dovolj, in solze se ne morejo dobro porazdeliti po površini.
Trdnost kosti je lahko varljiva
Svoje krhkosti se morda ne zavedamo, vse dokler nas nanjo ne opozorita padec in zlom, včasih pa celo s tem povezana izguba samostojnosti. A zlom zaradi osteoporoze je mogoče preprečiti, če se tveganja zavemo še pravočasno. Zato za zdravje kosti vse življenje skrbimo z zdravo, raznovrstno in uravnoteženo prehrano, gibanjem in izogibanjem kajenju in pretiranemu pitju alkohola.
Osteoporoza je bolezen, za katero je značilna povečana lomljivost kosti. Vretenca, kolk, zapestje, nadlahtnica ali katera druga kost se lahko zlomijo ne le ob padcu s stojne višine, ampak že tudi ob manjši sili (že če dvignemo vnuka). Najpogostejši so zlomi vretenc, ob katerih se zaradi sesedanja zmanjša tudi telesna višina, a kljub temu lahko ostanejo neopaženi.
-
Na prvi pogled zabavni in lahki živozeleni obroči v gibanju postajajo vse težji. Poseben občutek v telesu pa prinašajo vibracije, ki se iz obročev širijo po telesu, kot bi nas nekaj masiralo in spodbujalo od znotraj. Vadba z vibracijsko-nihajnimi obroči »smovey« je za starejše še posebno dobrodejna.
Njihova prednost je, da jih lahko uporabljamo v skladu s svojimi gibalnimi sposobnostmi in močjo, pravi inštruktorica Vanja Roter. So namreč lahki (tehtajo le pol kilograma) in omogočajo povsem enostavne vaje sede, stoje ali v gibanju. A bolj ko nam gre, bolj se vadba sama po sebi stopnjuje, ne da bi nam bilo treba vadbeni pripomoček zamenjati.
Brez očal so lahko tudi starejši
Očesne operacije so postale izjemno pogoste, nam je pritrdila oftalmologinja mag. Kristina Mikek, dr. med. To niso več le laserski posegi za odpravo dioptrije, ampak tudi menjave očesnih leč, za katere se ljudje ne odločajo le ob pojavu sive mrene, ampak že prej – ko se pojavi starostna daljnovidnost. Vzroke za vse večje povpraševanje strokovnjakinja vidi v tem, da so se laserski posegi izkazali kot zanesljivi in uspešni v razvoju sodobnih znotrajočesnih leč. Res pa takih posegov zdravstveno zavarovanje ne krije.
-
Od ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc smo morda pričakovali, da se bo kar najhitreje lotila reforme zdravstvenega sistema, a je na začetku tega leta marsikoga kar malo »razočarala« z ugotovitvijo, da naš zdravstveni sistem sploh ni pred razsulom. Tako je pokazala analiza zdravstvenega sistema, ki jo je dala narediti. A kljub temu so pred našim zdravstvom veliki izzivi, saj je Slovenija ena izmed evropskih držav, kjer se bodo javni izdatki za zdravstvo zaradi staranja prebivalcev v naslednjih desetletjih najbolj povečali. Milojka Kolar Celarc zagotavlja, da bo ohranila javno zdravstvo in njegovo dostopnost za vse.
Hrbtenica je ustvarjena za gibanje
Če trpite zaradi bolečine v križu, zagotovo niste edini, vsaj enkrat v življenju jo občuti večina odraslih ljudi. Spodnji del hrbtenice je najbolj obremenjen, saj ledvena vretenca nosijo največ telesne teže. Obraba hrbtenice sčasoma doleti praktično vsakogar, le da ni za vse enako boleča.
Bolečina v križu zajema vse od stalne tope bolečine do nenadnih ostrih bolečih sunkov, ki nas lahko popolnoma onesposobijo. Včasih je bolečina kratkotrajna in traja od nekaj dni do nekaj tednov ter se pomiri sama po sebi. Morda jo povzroči preobremenitev ali celo nateg hrbteničnih mišic ali vezi.
Hripavosti ne povzroči le kričanje
Težave, kot so kašelj, hripavost in draženje v žrelu, so najpogosteje posledica prehlada, a če trajajo predolgo, moramo pomisliti tudi na druge možnosti in obiskati zdravnika. Mi smo obiskali specialistko otorinolaringologinjo in svetnico prof. dr. Ireno Hočevar Boltežar, dr. med. Opozorila je, da imunska obramba pri starejših ljudeh deluje nekoliko slabše, zato se okužbe zgornjih dihal pogosteje zapletejo, večje je lahko tudi tveganje raka na grlu ali žrelu.
Okužbam zgornjih dihal in žrela se težko izognemo. Zaradi njih v Sloveniji pomoč pri družinskem zdravniku poišče okoli 400 tisoč ljudi na leto. Kadar se vnetje žrela, ki ga okužba povzroči, ponavlja (na primer vnetja mandeljnov) ali zaplete (na primer z ognojkom), nas osebni zdravnik napoti k specialistu otorinolaringologu.