Glavkom – potuhnjena bolezen oči
Glavkom (zelena mrena) pomeni napredujočo okvaro vidnega živca. Dolgo je morda niti ne opazimo, a škoda, ki nastaja, je nepopravljiva, opozarja oftalmologinja doc. dr. Barbara Cvenkel, dr. med. oftalmologije. Z zdravili in drugimi oblikami zdravljenja njegovo napredovanje upočasnimo, in če so ukrepi pravočasni, preprečimo slepoto. Glavkom odkrijejo pri 2,5 do 3,5 odstotka prebivalcev v starosti od 40 do 80 let, ob tem pa je še 50 odstotkov bolezni neodkrite.
Primarni glavkom, ki je najpogostejši, je bolezen starejših in je s starostjo vse pogostejši. »Pri 40 letih je bolezen redka, pojavi se pri dveh od vsakih tisoč ljudi. Pozneje, pri 70 ali 80 letih, prizadene že štiri do osem na vsakih sto ljudi,« nam je povedala očesna zdravnica, ki je tudi vodja oddelka za glavkom na Očesni kliniki. Po 10 letih približno 26 odstotkov ljudi oslepi na eno oko in 5,5 odstotka na obe očesi zaradi glavkoma. Ob zdravljenju, ki ga poznamo danes, se lahko delež tistih, ki zaradi glavkoma oslepijo, zmanjša, predvsem če je bolezen odkrita dovolj zgodaj.
Čim prej dobimo aparat, lažje se nanj navadimo
Z leti se v naše življenje lahko potihoma prikrade naglušnost. Ugotovimo, da težko sledimo gledališki predstavi, da ne moremo več peti ali pa da zamujamo dragocene besede svojih vnukov. Morda se bližnji nenehno pritožujejo nad glasnostjo našega televizorja. Ali pa se v družbi počutimo izključene, ker pogovoru ne sledimo več dobro.
Pešanje sluha s starostjo je pogosta težava, nam je povedal Simon Stopar, dr. med., vodja otorinolaringološke dejavnosti v Splošni bolnišnici Izola. Po 65. letu se z njim spopada okoli tretjina, pozneje pa že okoli polovica starejših oseb. Kako moteče je, je v veliki meri odvisno od življenjskih okoliščin. »Če gre za nekoga, ki se zadržuje predvsem v domačem okolju ali ima morda še druge spremljajoče bolezni, ga izguba sluha morda ne moti toliko. Običajno bolj prizadene tiste, ki so dejavni, radi hodijo v gledališče, se družijo s prijatelji in imajo konjičke, pri katerih je sluh pomemben.«
-
Ko vezivno tkivo medeničnega dna (mišice in vezivne plošče) oslabijo, se maternica povesi in pritiska iz nožnice. »Bulica«, ki ob tem lahko pogleda ven, vzbuja skrb in povzroča nelagodje. Tovrstne težave ima okoli petina žensk. Niso nevarne, so pa lahko zelo neprijetne.
»Izpad maternice pomeni skrajno stopnjo, ko maternica v resnici popolnoma pride ven. Pred tem je delno ali popolnoma povešena in za seboj lahko vleče še nožnico, sečni mehur in zadnje črevo,« je povedal prim. Branko Cvjetićanin, dr. med., ginekolog in porodničar z ginekološkega oddelka Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Na začetku, ko se maternica šele delno povesi, še ni nujno, da pride do težav. Če so, so pogosto povezane z odvajanjem vode.
-
Vsak se lahko opredeli kot darovalec organov po smrti, in gotovo je prav, da o tem v življenju vsaj razmišljamo in predvsem da svojo odločitev, takšno ali drugačno, zaupamo svojcem. Ti bodo po naši smrti odločali, kaj potem.
Morebitni pomisleki o starosti, zdravju in o tem, ali so naši organi sploh primerni za darovanje, so povsem odveč. O tem lahko pristojni strokovnjaki odločajo pozneje, če do tega položaja sploh pride. Pomembnejša je naša načelna pripravljenost za darovanje in da jo zaupamo bližnjim. »To nam pomeni največ,« nam je zaupala prim. Danica Avsec, dr. med., svetnica, direktorica Zavoda RS za presaditev organov in tkiv Slovenija-transplant. To je osrednja ustanova, ki povezuje nacionalni program zdravljenja s presaditvijo delov človeškega telesa.
Če telesa ne uporabljamo, ne deluje
Fizioterapija je pomembna v vseh starostnih obdobjih, še posebej pa pri starejših ljudeh, ki se lahko srečujejo s številnimi zdravstvenimi težavami. Pri tem jim fizioterapevt lahko daje strokovno pomoč, meni fizioterapevtka Nives Tovornik iz Doma upokojencev v Trbovljah. Kot poudarja, je za starejše še posebej pomembno, da lahko čim dlje ohranjajo samostojnost in dobro telesno pripravljenost. Eno in drugo je namreč med seboj neločljivo povezano.
Gibanje je pomembno za preprečevanje osteoporoze, krepitev srca in ožilja, zniževanje holesterola in sladkorja v krvi ter vsesplošno dobro počutje. Nives Tovornik zato svetuje, da se starejši v čim večji meri vključujejo v različne organizirane načine vadbe pod vodstvom fizioterapevtov, ki jih ponujajo društva. Po njenih izkušnjah je motivacija večja, če je vadba skupinska.
Napačni odmerki, slabe kombinacije, odvečna zdravila
V Sloveniji 10 ali več različnih zdravil hkrati jemlje kakih 24.000 prebivalcev, ki so starejši od 65 let. Več kot dva tisoč bolnikov jemlje celo 15 ali več zdravil hkrati. Tako s starostjo, kot s številom različnih zdravil pa se povečuje možnost neželenih učinkov zdravil.
Najpogosteje gre za vrtoglavice in padci, krvavitve v prebavilih, nihanje krvnega tlaka in glavobole, nam je povedala specialistka klinične farmacije, asist. Alenka Premuš Marušič iz Splošne bolnišnice Murska Sobota.
Naša sogovornica je nacionalna koordinatorka farmakoterapijskih pregledov, ki skušajo čim bolj preprečiti take zaplete. Skladno z razvojno nalogo »Kakovostno predpisovanje zdravil,« ki jo je pripravil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, so v Pomurju že decembra 2012 prvi začeli s pregledi zdravil. Tam lahko bolnike, ki jemljejo po več zdravil, njihovi osebni zdravniki pošljejo v ambulanto h kliničnemu farmacevtu.
-
Za Bredo Kutin lahko rečemo, da je najbolj znana slovenska potrošnica, saj je že vrsto let predsednica Zveze potrošnikov Slovenije. Zveza deluje že skoraj četrt stoletja, a v zadnjih dveh letih prestaja hudo preizkušnjo, saj je ostala brez finančne pomoči države. Kljub temu si še vedno prizadeva, da bi čim večjemu številu ljudi pomagala do ugodnejših nakupov. V eni od svojih zadnjih akcij poziva k skupinskemu nakupu električne energije, saj so na zvezi prepričani, da je pri računu za elektriko še vedno precej možnosti za prihranek.
Vlagajmo v zdravje, da bomo zdravi čim dlje
Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Samo Fakin sebe označuje kot socialnega konservativneža; verjame namreč v red, družino in v medsebojno pomoč. Prvi mož podhranjene, čeprav dve milijardi in 300 milijonov evrov težke zdravstvene blagajne ne dopušča nobenega dvoma: če z organizacijo znotraj zdravstvenega sistema še toliko prihranimo, bo treba za zagotavljanje univerzalno dostopnih in kakovostnih zdravstvenih storitev v prihodnje vanjo prispevati več.
Prva pomoč naj bo vedno pri roki
Po nekaterih podatkih kar vsak tretji prebivalec, starejši od 65 let, pade vaj enkrat na leto. Pri tem je zelo pomembno to, zakaj je prišlo do padca. Če se kdo zgrudi zaradi bolečine v prsih, v trebuhu ali zavoljo kratkotrajne izgube zavesti, so lahko stanja, ki so privedla do padca, bolj potrebna nujne pomoči od posledic padca, poudarjajo zdravniki. Slabši vid, sluh, slabša okretnost, slabše ravnotežje in tudi bolezni ter nekatera zdravila, ki lahko povzročijo omotičnost, so najpogostejši razlogi za pogostejše padce starejših.