-
Na vprašanje, kakšen je pravi moški, bi morda odgovorili, da je odločen, samozavesten, pogumen, iskren, odgovoren, prijazen itn. Pri Društvu onkoloških bolnikov Slovenije in Zvezi društev za boj proti raku pa pravijo, da pravi moški skrbi za svoje zdravje in se ne obotavlja predolgo z obiskom zdravnika. Če bi bilo takih Slovencev več, morda ne bi bili med tistimi evropskimi državami, pri katerih je umrljivost zaradi raka pri moških največja.
Med moškimi in ženskami ostaja razlika v načinu razmišljanja in odzivanju na neko težavo, ugotavlja predsednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije prim. Marija Vegelj Pirc, dr. med.: »Moškim je – seveda so tudi izjeme – večinoma težko priznati, da so kdaj ranljivi, in se težje odločijo za pregled pri zdravniku. Včasih pridejo šele, ko je bolezen že močno napredovala.«
Presejalni programi – priložnost, ki je ne smemo zamuditi
V Sloveniji imamo tri presejalne programe za zgodnje odkrivanje raka. Namenjeni so odkrivanju predrakavih sprememb materničnega vratu (ZORA), raka dojk (DORA) in raka na debelem črevesu in danki (program Svit). Na pregled so povabljeni prebivalci določene starosti in spola, pri katerih je tveganje za razvoj raka največje. Veliko jih vabilo razume kot podarjeno priložnost za ohranjanje svojega zdravja, nekateri pa te priložnosti še vedno ne izkoristijo.
Presejanje pomeni pregledovanje navidezno zdravih ljudi s preprosto preiskavo ali testom. Gre za poseben postopek vabljenja navidezno zdravih ljudi, da bi med njimi odkrili tiste, pri katerih je velika verjetnost, da že imajo predstopnjo ali začetno obliko iskanega raka. Zdravljenje je ob zgodnjem odkrivanju lažje in veliko uspešnejše. Recimo, s programom ZORA jim je uspelo pojavnost novih rakov zmanjšati kar za polovico. Delovanje slovenskih presejalnih programov je ena izmed stvari v slovenskem zdravstvu, s katero se res lahko pohvalimo in kjer dosegamo zavidljive uspehe. K uspehu (in reševanju življenj) pa pomembno prispevamo uporabniki sami tako, da vabilo sprejmemo in sodelujemo.
-
Pri moškem po 60. letu se lahko pojavijo težave s pogostim in oteženim mokrenjem. Povzroči jih benigno ali nenevarno povečanje prostate, ki je s starostjo vse pogostejše. K urologu lahko moškega pripeljejo tudi težave pri spolnosti oziroma erektilne motnje. A tudi če nima ne enih ne drugih nadlog, asist. Bojan Štrus, dr. med., vodja Urološkega oddelka na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, vsakemu moškemu že po 50. letu priporoča preventivni pregled. Pri nekaterih boleznih se namreč ne moremo zanašati na opozorilne znake.
-
Jetra so naš glavni presnovni organ, ki se neprenehoma trudi z gradnjo, recikliranjem in čiščenjem v telesu. Delo je še toliko težje, če telo pogosto preobremenjujemo z mastno hrano, alkoholom in številnimi kemičnimi snovmi (zdravili in strupi iz okolja). Zveni znano? K sreči imajo jetra izjemno možnost obnove, vendar jim moramo pri tem pomagati. Začetek leta je dober čas za nekatere spremembe.
Kadar se v jetrnih celicah zaradi nepravilne presnove nakopičijo maščobe, govorimo o jetrni zamaščenosti. Lahko jo povzročijo čezmerna teža, sladkorna bolezen, visoke ravni trigliceridov v krvi, čezmerno pitje alkohola, visok krvni tlak pa tudi preveč vitamina A ali pa nekatera zdravila.
-
Morda ji namenimo manj pozornosti kot delovanju možganov ali srcu, a prebava je pomemben del zdravja in dobrega počutja. Če ne skrbimo zanjo, nas tudi hitro opozori – z zaprtostjo, drisko, napenjanjem in še kakšnim včasih zelo bolečim znakom.
Prim. doc. dr. Davorina Petek, dr. med., specialistka družinske medicine, iz Zdravstvenega zavoda Zdravje v Ljubljani nas je opozorila, da se prebavila začnejo že v ustih in da je za dobro prebavo pomembna celo skrb za zobovje. »Pri starejših so različne bolezni ustne votline, predvsem pa zob, lahko povezane s slabo prebavo, saj se tukaj vse začne. Hrano zgrizemo, navlažimo in potem se pomika naprej. Pri starejših ljudeh, ki nimajo zob ali pa ne morejo gristi, se lahko razvije celo delna ali vsesplošna nedohranjenost, ker hrana ni ustrezno pripravljena za pot skozi nižja prebavila. Vsekakor je treba hrano za lažjo pot navzdol dobro prežvečiti, jesti in piti počasi ter v manjših obrokih.
-
KO NE ZMOREMO SAMI
Ob nepričakovanem dogodku, kot sta padec in zlom kolka, ali pa zaradi postopnega poslabšanja stanja se kronični bolnik lahko znajde v položaju, ko vse težje poskrbi zase in potrebuje pomoč. Medicinska sestra Svetlana Novak iz Druge asistence, ki ponuja dolgotrajno zdravstveno oskrbo na domu, nam je pomagala z nekaj nasveti, za kaj vse je treba poskrbeti, če želimo kljub bolezni ostati doma oziroma če doma skrbimo za svojca.
Prijazen prostor. Pomembno je, da ima bolnik prostor, do katerega ni večjih ovir, kot so stopnice ali preozka vrata. Prostor mora biti dovolj osvetljen in ne prenatrpan (nepotrebne omare lahko odstranimo), dovolj odprt, da ga lahko prezračimo, in seveda zadosti ogrevan ali ohlajen. Dobro je, da je blizu prostorov, v katerih so tudi drugi družinski člani, tako bolnik ni izločen iz dogajanja.
-
Papirnati (in včasih nečitljivi) recepti za zdravila se že novembra delno poslavljajo. Nadomestili jih bodo elektronski. To pomeni, da bomo v lekarno po predpisana zdravila odslej lahko prihajali le s kartico zdravstvenega zavarovanja. Za preglede pri specialistih že prihodnje leto ne bomo več potrebovali papirnatih napotnic, ampak se bomo prek računalnika prijavili tja, kjer bomo najhitreje na vrsti ali kamor nam je najlažje iti. In če računalnika ne uporabljamo? Lahko smo brez skrbi, še vedno se bomo lahko naročili tudi drugače.
Prehranski zavezniki vsakega moškega
Rak prostate je eden izmed pogostejših rakov pri moških. Ni povsem jasno, kaj ga povzroča, vendar tveganje zanj narašča s starostjo in debelostjo, predvsem pa je večje, če se bolezen pojavlja v družini. Preprečimo ga lahko sami z redno telesno dejavnostjo in zdravo prehrano. Med različnimi živili lahko moški najde kar nekaj zaveznikov, ki mu pomagajo pri skrbi za ohranjanje zdrave prostate.
Poleg prehrane, ki ne vsebuje več kalorij, kot jih dejansko porabimo, strokovnjaki priporočajo čim manjše uživanje maščob živalskega izvora (izjema so ribe) in več zelenjave ter sadja. Poglejmo še nekatera živila, ki lahko prispevajo k zdravju prostate.
-
Mišice, tetive, vezi, hrustanec in kost – vsak po svoje prispevajo, da sklepi delujejo tekoče in dobro prenašajo težo. Ko mišice oslabijo in se hrustanec obrabi, tekočega delovanja ni več. Oglašati se lahko začne bolečina.
Kosti v sklepu so pokrite s hrustancem. Zdrav hrustanec je dobro navlažen (vsebuje okoli 80 odstotkov tekočine), zaradi njegove gladke navlažene površine je manj trenja kot pri drsalkah na ledu. Glavna sestavina telesnih vezi in hrustanca je kolagen. V sodelovanju z elastinom daje telesnim tkivom obliko, trdnost in moč. Hrustanec je tako dovolj močan in prožen za ustrezno podporo. Kolagen kitam in sklepom omogoča, da prenašajo sile, ki jih med gibanjem prejemajo mišice.
-
Zvezdana Kržič je atletinja, ki tekmuje v številnih disciplinah – teku na 60, 100 in 200 metrov, metanju kopja, kladiva, diska, krogle, gire in še česa. Že sedem let niza uspeh za uspehom na tekmovanjih znotraj in zunaj državnih meja in energije ji kar ne zmanjka. Se čudite, kako še niste slišali zanjo? Morda zato, ker ima 68 let. Dosežkom atletov veteranov pa mediji ne odmerjajo veliko prostora.
Nekateri jo morda celo bolj kot atletinjo poznajo kot tkalko na pravih ročnih statvah. S svojimi izdelki je sodelovala na številnih razstavah. To pa je bila le ena izmed njenih dejavnosti, ko je skoraj dvajset let delovala kot svobodna umetnica. Še prej je nekaj časa v kobilarni Lipica urila za jahanje mlade konje, saj je od nekdaj velika ljubiteljica konj.