Ljudje in dogodki skozi čas – junij 2015
V Ljubljani je 2. junija 1962 umrl duhovnik, pripovednik in dramatik Franc Saleški Finžgar, ki se je v slovensko zavest najbolj zasidral z romanom Pod svobodnim soncem. Rodil se je leta 1871 v Doslovčah. Bil je tudi urednik Mohorjeve družbe in Mladike in od leta 1938 član SAZU. Naj omenimo še njegovi igri Divji lovec in Razvalina življenja ter povesti Dekla Ančka, Strici in Študent naj bo. Odklonil je sodelovanje z italijanskimi okupatorji.
Nemški kralj Rudolf I. je 1. junija 1283 izdal listino o podelitvi vojvodinj Avstrije in Štajerske, grofije Kranjske in Slovenske marke sinu Albertu I. Dogodek označuje začetek habsburške oblasti na Slovenskem, ki se je obdržala 635 let, torej vse do leta 1918.
Zakoreninjen v veri in slovenstvu
Duhovnik Ivan Trinko Zamejski je bil, kot je razvidno iz več zgodovinskih virov, narodnoobrambni delavec, pesnik, pisatelj, prevajalec, jezikoslovec, slikar, glasbenik, profesor filozofije. Pri cerkvenih in posvetnih oblasteh se je vztrajno zavzemal za jezik in pravice Beneških Slovencev.
Trinko se je rodil 25. januarja 1863 v Spodnjem Trčmunu kot četrti od petih otrok. Študiral je bogoslovje in junija 1886 pel novo mašo v domačem kraju. Najprej je kot prefekt, nato pa kot profesor vse do upokojitve leta 1942 služboval v semenišču. Umrl je 26. junija 1954 v domačem kraju.
-
1. maja 1890 so delavci na Slovenskem in po svetu prvič praznovali delavski praznik.
Slovenija je skupaj s sedmimi vzhodnoevropskimi državami, Ciprom in Malto 1. maja 2004 postala članica Evropske Unije.
Na Dovjem je 4. maja 1927 umrl skladatelj, planinski pisec in župnik Jakob Aljaž. Med drugim je uglasbil pesem Oj, Triglav, moj dom. Sicer pa je znan tudi zaradi stolpa na Triglavu, poimenovanega po njem.
-
Dr. Joško Tischler je bil več kot pol stoletja dejaven v življenju Slovencev na avstrijskem Koroškem – od leta 1922, ko se je po maturi vključil v dejavnost Slovenske krščansko-socialne zveze za Koroško, pa vse do trenutka, ko mu je leta 1976 prenehal zadnji mandat predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev.
Tischler se je rodil 8. maja 1902 v Zablatah v kamenski fari na avstrijskem Koroškem. Na Dunaju je doktoriral iz matematike in fizike. Od leta 1928 je najprej poučeval na gimnaziji v Fürstenfeldu, nato v Beljaku in Bregenzu. Po 2. svetovni vojni je bil prvi ravnatelj novoustanovljene slovenske gimnazije v Celovcu.
-
Leto dni po legalizaciji porok med istospolnimi partnerji je bila 1. aprila 2002 na Nizozemskem zakonsko legalizirana tudi evtanazija. V obeh primerih je ta država prva na svetu.
V Ladenburgu v Nemčiji je 4. aprila 1929 umrl inženir Carl Friedrich Benz, konstruktor prvega osebnega avtomobila, ki je imel štiritaktni motor z notranjim izgorevanjem. Leta 1893 je izdelal štirikolesni dvosedežnik victoria. Pozneje je v svoja vozila vgrajeval štiristopenjski menjalnik.
-
V Sarajevu je 1. marca 1910 umrl slovenski prostovoljec v protiturških bojih Miroslav Hubmajer, znan kot poveljnik severnobosanskih upornikov v času velike vstaje v Bosni leta 1875.
Papež Martin V. je 1. marca 1420 pozval na križarsko vojno proti privržencem češkega cerkvenega reformatorja Jana Husa. Boji so trajali do leta 1436.
V Kuncevu blizu Moskve je 5. marca 1953 umrl Josip Visarionovič Džugašvili Stalin, vodja sovjetske komunistične partije, diktator, ki si je z lažnimi obtožbami in usmrtitvami utrdil oblast, nato pa ob obsežnih čistkah in z zgrešenimi gospodarskimi ukrepi povzročil smrt milijonov državljanov. Leta 1939 je s Hitlerjem sklenil pakt o nenapadanju, med 2. svetovno vojno pa je uspešno vodil vojno proti Hitlerjevi soldateski. Leta 1948 se je sprl s Titom, ki se mu je edini upal upreti, sicer pa je bil po vojni eden izmed povzročiteljev hladne vojne.
Priljubljen partizanski poveljnik
General Lado Ambrožič - Novljan je bil učitelj, letalec, komandant 9. korpusa, častnik v JLA in utemeljitelj narodnostnega gibanja Slovenska pot, ki pa ni zaživelo.
Rodil se je 10. marca 1908 na Čatežu ob Savi v učiteljski družini. Že zelo zgodaj ga je zanimalo letalstvo, tudi na račun slabšega šolskega uspeha. Ker so ga iz gimnazije zaradi njegove narodnostne pokončnosti skoraj izključili, se je hipoma odločil za študij na učiteljišču v Ljubljani. Tam se je vpisal v Klub naprednega učiteljskega naraščaja.
-
Mlada Francozinja Ivana Orleanska se je neznanega dne februarja 1429 južno od Loare pridružila kralju Karlu VII. in ga prepričala, da jo je poslal Bog, da reši Francijo. Kralj jo je poslal v 160 km oddaljeni Orleans, ki so ga že pet mesecev oblegali Angleži. V naslednjih desetih dneh je briljantno vodila boje okoli mestnega obzidja. Čeprav je bila hudo ranjena, ji je uspelo spodbuditi Francoze k napadu, zaradi katerega so Angleži končali obleganje. Kralj je kljub temu Ivano prepustil usodi. Angleži so jo obsodili na smrt zaradi domnevnega čarovništva in sežgali na grmadi, njen pepel pa stresli v reko Seno.
Gostilničarka in neutrudna narodna delavka
Ana Dimnik je bila gostilničarka, vendar je bila kljub pomanjkljivi izobrazbi sogovornica mnogim javnim osebnostim. Zelo se je zavzemala za slovenski jezik in širila narodno zavest.
Rodila se je leta 1852 v Hrastniku v družini Pintar. Z bratom Alojzom sta se že zgodaj začela navduševati nad slovenstvom, ki sta ga širila trboveljski župnik Hašnik in gostilničar Franc Roš iz Hrastnika. Leta 1875 se je poročila s Francem Dimnikom, imela sta tri otroke, a je hči kmalu po rojstvu umrla. Kmalu po poroki sta v Trbovljah odprla gostilno. V tem času so bile Trbovlje v celoti v nemških rokah. Nemci so bili lastniki rudnikov, trgovci, obrtniki in državni uradniki, nemščina pa je bila v javnem življenju najpogosteje uporabljen jezik. Dimnikova gostilna je bila eno redkih mest, kjer se je dosledno govorilo slovensko, na voljo so bili tudi slovenski časopisi.
-
Na pobudo skupine ljubljanskih planincev, ki se je imenovala Piparji, je bilo 1. januarja 1893 v Ljubljani ustanovljeno Slovensko planinsko društvo. Piparji so morali biti samski in pri sebi vedno nositi pipo. Organizirali so visokogorske ture in prirejali predavanja ter zabavne večere.
Blizu Osankarice na Pohorju so nemške sile 8. januarja 1943 uničile ves Pohorski bataljon. Padlo je 69 borcev, med njimi kmet in narodni heroj Alfonz Šarh - Iztok in njegovi trije sinovi.