Zpiz je 31. marca uvedel novost glede izplačevanja pokojnin in drugih prejemkov, ki jih nakazuje upravičencem. To novost je uvedel za tiste, ki poleg pokojnine prejemajo še druge prejemke, in sicer dodatek za pomoč in postrežbo (DPP), invalidnino za telesno okvaro ali pa oboje, in s tem svoje nakazilo prilagodil spremembam, ki so bile konec leta 2015 uveljavljene z zakonom o izvršbi in zakonom o davčnem postopku. Ta dva zakona zdaj enotno urejata, kateri prejemki so izvzeti iz izvršbe oziroma so zavarovani pred izvršbo in kolikšna sredstva morajo ostati dolžniku.

Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) ima pomembno in odgovorno nalogo, saj je zadolžena za pobiranje davkov, ki so dohodek štirih blagajn javnega financiranja v naši državi. To so: proračun države, ZPIZ, ZZZS in občinski proračuni. V letu 2015 je Furs za imenovane blagajne pobral dobrih 14 milijard evrov neto, kar je bilo 500 milijonov evrov oziroma 3,8 odstotka več kot v letu 2014.

Svet Zpiza je na zadnji seji ponovno razpravljal o eni najaktualnejših tem s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja – o plačilu prispevkov PIZ, ki so glavni vir pokojninske blagajne. Iz poročila Fursa je razvidno, da si le-ta prizadeva, da bi zavezanci svoje zakonske obveznosti zakonito, pravilno in pravočasno izpolnjevali. Žal to ni tako. V razpravi so ponovno poudarili, da je nerazumljivo, da pristojni organi pravočasno ne sprejmejo oziroma sploh ne sprejmejo prepotrebnih ukrepov, na katere zdaj Furs, prej Durs, in tudi svet zavoda nenehno opozarjata, da bi dosegli boljšo učinkovitost pobiranja prispevkov za socialno varnost. Nesporna je ugotovitev, da gre za zelo kompleksno področje, ki ga obravnavajo številni zakoni in podzakonski akti, hkrati pa osnove za pobiranje različnih prispevkov iz naslova socialne varnosti niso poenotene. Če bi sistem bolje uredili, bi bil lahko nadzor učinkovitejši, kot je zdaj.

Te dni je bila predstavljena bela knjiga o pokojninah, ki so jo pripravili strokovnjaki, ki se že dolgo časa ukvarjajo s področjem pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter demografskimi trendi. Knjiga med drugim vsebuje vrsto potrebnih ukrepov, s katerimi naj bi vsem, predvsem pa prihodnjim generacijam, zagotovili primerne pokojnine in dolgoročno finančno vzdržnost pokojninske blagajne. Ta dokument ne pomeni uveljavitve reforme čez noč, pripravljen je pravočasno zato, da bi lahko v primernem roku sprejeli družbeni konsenz oziroma dogovor, kakšne naj bodo rešitve, ki jih bo treba uveljaviti z novo zakonodajo.

Na oktobrski seji je svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije obravnaval tudi poročilo o lanskem poslovanju Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je v letu 2014 ustvaril dohodke v višini okrog 7 milijonov evrov, čistega dobička pa za okrog 782 tisoč evrov.

Nepremičninski sklad gospodari z več nepremičninami, največ ima namenskih najemnih stanovanj, in sicer 2.838, 211 oskrbovanih stanovanj in 43 poslovnih društvenih prostorov. Stanovanjski sklad je razpršen po vsej Sloveniji in ima v lasti 604 objekte, vendar regijska pokritost ni povsod zadovoljiva. Lani so izvedli vzdrževalna dela v 56 krajih na 145 objektih in v 1092 stanovanjih ter za to porabili dober milijon evrov predvsem za obnovo fasad, za dela na elektroinštalacijah in centralnem ogrevanju objektov ter za stavbno pohištvo.

Svet ZPIZ-a je ponovno razpravljal o problematiki prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in po izčrpnih pojasnilih predstavnic finančne uprave (FURS) posebno pozornost posvetil realizaciji sklepov, ki jih je v zvezi s tem sprejel lani. Ugotovil je, da je poročilo dobro pripravljeno in kritično ocenjuje nekatere pojave kot tudi pravno ureditev tega področja. Opozoril je na nujnost priprave zakona, ki bo celovito uredil to področje. Sedanji sistem je kompleksen in nepregleden in tudi zato ne omogoča učinkovitega pobiranja prispevkov in nadzora nad tem.