Zanimalo jih je poslovanje Kapitalske družbe
Poročilo o poslovanju Kapitalske družbe (KAD) je bila osrednja točka obravnave junijske seje sveta ZPIZ. Toda letnega poročila o poslovanju družbe v letu 2015 svet še ni obravnaval, ker ga še ni sprejela njihova skupščina. V predloženem poročilu je bil poudarek na pregledu revidiranega letnega poročila za lansko leto. Za bralce bodo zanimivi predvsem podatki, iz katerih je razvidno, s kolikšnim premoženjem ta družba še razpolaga. Obstaja namreč zakonska obveznost tega sklada, da zagotavlja tudi določena sredstva pokojninski blagajni.
Največje potrebe po stanovanjih v Ljubljani
Svet ZPIZ se je na zadnji seji 16. junija seznanil tudi z letnim poročilom o poslovanju Nepremičninskega sklada za leto 2015. Sklad je v preteklem letu posloval uspešno in dosegel dohodke v višini okrog 6,5 milijona evrov, odhodke pa v višini okrog 6,2 milijona evrov ter ustvaril čisti dobiček v višini skoraj 280.000 evrov. To je v danih družbenoekonomskih razmerah lep dosežek. Stanovanja ima sicer po vsej Sloveniji, vendar so neenakomerno razpršena in tudi potrebe so večje od možnosti.
Ko presojamo poslovanje tega sklada, ki je sprva deloval pri ZPIZ-u, kasneje pa se je osamosvojil in posluje kot podjetje, moramo upoštevati, da je stanovanjski fond razpršen po vsej Sloveniji neenakomerno in so potrebe večje, kot so njegove možnosti. To še zlasti velja za Ljubljano in njeno okolico, kar kažejo tudi podatki z zadnjega razpisa. Sklad je konec leta 2015 razpolagal z 2.826 namenskimi najemnimi stanovanji, 241 oskrbovanimi stanovanji in 44 poslovno-društvenimi prostori.
Kaj je temeljno poslanstvo usklajevanja pokojnin
Bela knjiga o novi pokojninski reformi, ki bo še predmet širokih, poglobljenih, strokovnih in drugih razprav, obravnava tudi institut usklajevanja pokojnin. Ker je ta institut za zagotavljanje gmotnega položaja upokojencev eden najpomembnejših, vas gotovo zanimajo razmišljanja avtorjev nove pokojninske reforme pa tudi razmišljanja drugih. Prav pa je, da o svoji usodi razmišljate tudi sami in se vključite v razprave, ki bodo v vašem okolju. Reforma naj bi bila namreč sprejeta v takem časovnem obdobju, da bi začela veljati po letu 2020. Vsi se namreč zavedamo, da sedanja reforma, ki je bila sprejeta konec decembra 2012, daje pozitivne učinke, ki se odražajo predvsem na prirastu starostnih upokojencev. Žal pa tega ne moremo reči za gmotni položaj upokojencev, ki se, kot smo že pisali, slabša.
Dodatek k prispevku o usklajevanju pokojnin
Že dolgo časa obstajajo tudi razmišljanja o tem, kako valorizirati pokojnine. Po mnenju nekaterih ni sprejemljivo, da se pokojnine v enakem odstotku valorizirajo ne glede na njihovo višino pokojnine, saj se življenjski stroški odražajo približno enako. To je po mnenju nekaterih filozofija »enakih želodcev«. Drugi pa opozarjajo, da tak pristop, da bi vsem upokojencem priznali del uskladitve v enaki višini, del pa v odstotku, ni sprejemljiv. Poudarjajo, da bi to pomenilo rušenje temeljnih razmerij, ki so v sistemu obveznega zavarovanja vzpostavljena z jasnimi načeli.
Ločeno izplačilo pokojnin od drugih prejemkov Zpiz
Zpiz je 31. marca uvedel novost glede izplačevanja pokojnin in drugih prejemkov, ki jih nakazuje upravičencem. To novost je uvedel za tiste, ki poleg pokojnine prejemajo še druge prejemke, in sicer dodatek za pomoč in postrežbo (DPP), invalidnino za telesno okvaro ali pa oboje, in s tem svoje nakazilo prilagodil spremembam, ki so bile konec leta 2015 uveljavljene z zakonom o izvršbi in zakonom o davčnem postopku. Ta dva zakona zdaj enotno urejata, kateri prejemki so izvzeti iz izvršbe oziroma so zavarovani pred izvršbo in kolikšna sredstva morajo ostati dolžniku.
Pri pobiranju prispevkov (PIZ) ni napredka
Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) ima pomembno in odgovorno nalogo, saj je zadolžena za pobiranje davkov, ki so dohodek štirih blagajn javnega financiranja v naši državi. To so: proračun države, ZPIZ, ZZZS in občinski proračuni. V letu 2015 je Furs za imenovane blagajne pobral dobrih 14 milijard evrov neto, kar je bilo 500 milijonov evrov oziroma 3,8 odstotka več kot v letu 2014.
Svet Zpiza je na zadnji seji ponovno razpravljal o eni najaktualnejših tem s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja – o plačilu prispevkov PIZ, ki so glavni vir pokojninske blagajne. Iz poročila Fursa je razvidno, da si le-ta prizadeva, da bi zavezanci svoje zakonske obveznosti zakonito, pravilno in pravočasno izpolnjevali. Žal to ni tako. V razpravi so ponovno poudarili, da je nerazumljivo, da pristojni organi pravočasno ne sprejmejo oziroma sploh ne sprejmejo prepotrebnih ukrepov, na katere zdaj Furs, prej Durs, in tudi svet zavoda nenehno opozarjata, da bi dosegli boljšo učinkovitost pobiranja prispevkov za socialno varnost. Nesporna je ugotovitev, da gre za zelo kompleksno področje, ki ga obravnavajo številni zakoni in podzakonski akti, hkrati pa osnove za pobiranje različnih prispevkov iz naslova socialne varnosti niso poenotene. Če bi sistem bolje uredili, bi bil lahko nadzor učinkovitejši, kot je zdaj.
Bela knjiga o prihodnjih pokojninah
Te dni je bila predstavljena bela knjiga o pokojninah, ki so jo pripravili strokovnjaki, ki se že dolgo časa ukvarjajo s področjem pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter demografskimi trendi. Knjiga med drugim vsebuje vrsto potrebnih ukrepov, s katerimi naj bi vsem, predvsem pa prihodnjim generacijam, zagotovili primerne pokojnine in dolgoročno finančno vzdržnost pokojninske blagajne. Ta dokument ne pomeni uveljavitve reforme čez noč, pripravljen je pravočasno zato, da bi lahko v primernem roku sprejeli družbeni konsenz oziroma dogovor, kakšne naj bodo rešitve, ki jih bo treba uveljaviti z novo zakonodajo.
Svet ZPIZ podprl izredno uskladitev pokojnin
Generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijan Papež je na februarski 15. seji sveta zavoda člane seznanil s poslovanjem na vseh ključnih področjih delovanja zavoda v lanskem letu. Člani sveta so pozitivno ocenili predloženo letno poročilo tako po metodološki plati kot tudi po njegovi vsebini. Poudarek pa so dali predvsem plačevanju prispevkov, gmotnemu položaju upokojencev in uresničevanju nekaterih pravic s področja invalidskega zavarovanja (predvsem poklicne rehabilitacije). Podprli so tudi predlog predstavnikov upokojencev za izredno uskladitev pokojnin v letošnjem letu.
Spremembe na področju poklicnega zavarovanja
Z zadnjo novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2B), ki je začela veljati 1. januarja 2016, so bile med drugim uveljavljene bistvene spremembe in dopolnitve ZPIZ-2, ki je urejal poklicno zavarovanje. Lahko rečemo, da so bile tokrat resnično sprejete take rešitve, ki bodo zagotovile učinkovitejše izvajanje tega sistema in tako tudi zagotovile boljšo socialno varnost upravičencev do poklicnega zavarovanja. Da pa bi lažje razumeli te spremembe in dopolnitve, je prav, da posežemo nekoliko nazaj v zgodovino.
-
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je 17. decembra lani sprejel ugotovitveni sklep o izredni uskladitvi pokojnin in drugih prejemkov od 1. januarja 2016. Odločitev o izredni uskladitvi je sprejel državni zbor na predlog vlade 1. decembra lani, ko je potrdil Zakon o izvrševanju proračuna za leti 2016 in 2017 (ZIPRS1617). V tem zakonu je jasno določeno, da bo izredna uskladitev pokojnin in drugih prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja izvedena 1. januarja 2016 v višini 0,7 odstotka. Jasno je tudi določeno, da ne bo izvedena uskladitev letnega dodatka in dodatka za pomoč in postrežbo.
