Pri pobiranju prispevkov (PIZ) ni napredka
Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) ima pomembno in odgovorno nalogo, saj je zadolžena za pobiranje davkov, ki so dohodek štirih blagajn javnega financiranja v naši državi. To so: proračun države, ZPIZ, ZZZS in občinski proračuni. V letu 2015 je Furs za imenovane blagajne pobral dobrih 14 milijard evrov neto, kar je bilo 500 milijonov evrov oziroma 3,8 odstotka več kot v letu 2014.
Svet Zpiza je na zadnji seji ponovno razpravljal o eni najaktualnejših tem s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja – o plačilu prispevkov PIZ, ki so glavni vir pokojninske blagajne. Iz poročila Fursa je razvidno, da si le-ta prizadeva, da bi zavezanci svoje zakonske obveznosti zakonito, pravilno in pravočasno izpolnjevali. Žal to ni tako. V razpravi so ponovno poudarili, da je nerazumljivo, da pristojni organi pravočasno ne sprejmejo oziroma sploh ne sprejmejo prepotrebnih ukrepov, na katere zdaj Furs, prej Durs, in tudi svet zavoda nenehno opozarjata, da bi dosegli boljšo učinkovitost pobiranja prispevkov za socialno varnost. Nesporna je ugotovitev, da gre za zelo kompleksno področje, ki ga obravnavajo številni zakoni in podzakonski akti, hkrati pa osnove za pobiranje različnih prispevkov iz naslova socialne varnosti niso poenotene. Če bi sistem bolje uredili, bi bil lahko nadzor učinkovitejši, kot je zdaj.
Bela knjiga o prihodnjih pokojninah
Te dni je bila predstavljena bela knjiga o pokojninah, ki so jo pripravili strokovnjaki, ki se že dolgo časa ukvarjajo s področjem pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter demografskimi trendi. Knjiga med drugim vsebuje vrsto potrebnih ukrepov, s katerimi naj bi vsem, predvsem pa prihodnjim generacijam, zagotovili primerne pokojnine in dolgoročno finančno vzdržnost pokojninske blagajne. Ta dokument ne pomeni uveljavitve reforme čez noč, pripravljen je pravočasno zato, da bi lahko v primernem roku sprejeli družbeni konsenz oziroma dogovor, kakšne naj bodo rešitve, ki jih bo treba uveljaviti z novo zakonodajo.
Svet ZPIZ podprl izredno uskladitev pokojnin
Generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijan Papež je na februarski 15. seji sveta zavoda člane seznanil s poslovanjem na vseh ključnih področjih delovanja zavoda v lanskem letu. Člani sveta so pozitivno ocenili predloženo letno poročilo tako po metodološki plati kot tudi po njegovi vsebini. Poudarek pa so dali predvsem plačevanju prispevkov, gmotnemu položaju upokojencev in uresničevanju nekaterih pravic s področja invalidskega zavarovanja (predvsem poklicne rehabilitacije). Podprli so tudi predlog predstavnikov upokojencev za izredno uskladitev pokojnin v letošnjem letu.
Spremembe na področju poklicnega zavarovanja
Z zadnjo novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2B), ki je začela veljati 1. januarja 2016, so bile med drugim uveljavljene bistvene spremembe in dopolnitve ZPIZ-2, ki je urejal poklicno zavarovanje. Lahko rečemo, da so bile tokrat resnično sprejete take rešitve, ki bodo zagotovile učinkovitejše izvajanje tega sistema in tako tudi zagotovile boljšo socialno varnost upravičencev do poklicnega zavarovanja. Da pa bi lažje razumeli te spremembe in dopolnitve, je prav, da posežemo nekoliko nazaj v zgodovino.
-
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je 17. decembra lani sprejel ugotovitveni sklep o izredni uskladitvi pokojnin in drugih prejemkov od 1. januarja 2016. Odločitev o izredni uskladitvi je sprejel državni zbor na predlog vlade 1. decembra lani, ko je potrdil Zakon o izvrševanju proračuna za leti 2016 in 2017 (ZIPRS1617). V tem zakonu je jasno določeno, da bo izredna uskladitev pokojnin in drugih prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja izvedena 1. januarja 2016 v višini 0,7 odstotka. Jasno je tudi določeno, da ne bo izvedena uskladitev letnega dodatka in dodatka za pomoč in postrežbo.
Dohodki pokojninske blagajne rastejo
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) je, kot je na oktobrski seji ugotovil svet Zpiza, v letošnjem prvem polletju posloval uspešno. Dohodki so bili celo nekoliko višji od odhodkov. Po oceni naj bi poslovno leto 2015 zaključil z uravnoteženimi odhodki in dohodki v višini okrog 4 milijarde 996 milijonov evrov, to je za 0,2 odstotka manj, kot je bilo predvideno s finančnim načrtom. Spodbudno je, da se veča najpomembnejši vir pokojninske blagajne, prispevek zavarovancev in delodajalcev.
-
Na oktobrski seji je svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije obravnaval tudi poročilo o lanskem poslovanju Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je v letu 2014 ustvaril dohodke v višini okrog 7 milijonov evrov, čistega dobička pa za okrog 782 tisoč evrov.
Nepremičninski sklad gospodari z več nepremičninami, največ ima namenskih najemnih stanovanj, in sicer 2.838, 211 oskrbovanih stanovanj in 43 poslovnih društvenih prostorov. Stanovanjski sklad je razpršen po vsej Sloveniji in ima v lasti 604 objekte, vendar regijska pokritost ni povsod zadovoljiva. Lani so izvedli vzdrževalna dela v 56 krajih na 145 objektih in v 1092 stanovanjih ter za to porabili dober milijon evrov predvsem za obnovo fasad, za dela na elektroinštalacijah in centralnem ogrevanju objektov ter za stavbno pohištvo.
S poslanci o pokojninski blagajni in pokojninah
Odbor državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide je sredi septembra med drugim obravnaval tudi poročilo o poslovanju Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za leto 2014. Bistvene značilnosti je predstavil generalni direktor Marijan Papež, ki je poudaril, da je zavod poslovno leto zaključil z zakonsko izravnanimi dohodki in odhodki v višini približno 4,98 milijarde evrov. Čeprav so se lani začeli kazati nekateri spodbudni trendi, pa je izpostavil tudi vse slabši gmotni položaj upokojencev.
Še vedno premalo pobranih prispevkov
Svet ZPIZ-a je ponovno razpravljal o problematiki prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in po izčrpnih pojasnilih predstavnic finančne uprave (FURS) posebno pozornost posvetil realizaciji sklepov, ki jih je v zvezi s tem sprejel lani. Ugotovil je, da je poročilo dobro pripravljeno in kritično ocenjuje nekatere pojave kot tudi pravno ureditev tega področja. Opozoril je na nujnost priprave zakona, ki bo celovito uredil to področje. Sedanji sistem je kompleksen in nepregleden in tudi zato ne omogoča učinkovitega pobiranja prispevkov in nadzora nad tem.
Veliko stanovanj neprimernih za starejše
Skupščina Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. o. o. (v nadaljevanju Sklad), je na seji 23. aprila obravnavala poročilo o izvajanju dolgoročnega načrta razvoja Sklada za čas od 2012 do 2016. Do obravnave vmesnega poročila je prišlo na pobudo članov skupščine, predstavnikov upokojencev. Sklad posluje pozitivno, se pa spoprijema z nekaterimi težavami tudi zaradi nesprejetega nacionalnega stanovanjskega programa.
Sklad, ki je bil ustanovljen kmalu po nastanku samostojne države Slovenije, namreč razpolaga s pomembnim stanovanjskim fondom, namenjenim upokojencem in drugim starejšim. Ustanovitelj in edini družbenik Sklada je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Glavna dejavnost Sklada pa je dajanje lastnih nepremičnin v najem (predvsem stanovanj, le v manjši meri pa poslovnih prostorov in garaž). Za starejše opravlja pomembno poslanstvo na stanovanjskem področju, saj razpolaga z več kot 3.000 stanovanji, razpršenimi po vseh regijah. Nekatere regije imajo več kot 500 stanovanj (podravska, savinjska in osrednjeslovenska), druge pa manj kot 100 (posavska in obalno-kraška). Ta stanovanja so bila večinoma zgrajena pred več desetletji, zato vsa niso primerna za bivanje starejših ljudi. To še zlasti velja za tista, ki so v objektih brez dvigal. Zato so v dolgoročnem načrtu razvoja Sklada tej težavi posvetili posebno pozornost.
