Kaj prinaša predlog nove zdravstvene reforme
Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju sta pomemben del zdravstvene reforme, ki jo že dolgo pričakujemo, saj je minilo že 25 let, odkar smo sprejeli zdaj veljaven zakon. Pri tem pa je treba vedeti, da so v razpravi tudi drugi zakoni, kot so zakon o pacientovih pravicah, zakon o zdravstveni dejavnosti, pričakujemo pa tudi nov zakon o zavodih, s katerimi lahko pričakujemo bistvene spremembe zdaj veljavnega zdravstvenega sistema.
Toda omejili se bomo le na zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter opozorili na najpomembnejše razlike v primerjavi s sedanjim. Nov zakon upošteva stališča Ustavnega sodišča RS, da se lahko le z zakoni uredijo pravice, vrste in njihov obseg. Sedanji zakon je v tem pogledu nepopoln in nekonsistenten, ta vprašanja pa so urejena s podzakonskimi akti oziroma pravili ZZZS. Predlagani zakon v največji meri ureja prav pravice in obseg zdravstvenega varstva, zelo podrobno, in obvezno zavarovanje.
Spodbudno - povečujejo se prihodki iz prispevkov
1. januarja 2017 se bodo pokojnine uskladile za 1,15 odstotka. Ker se upokojenci večkrat jezijo tudi na ZPIZ, češ da jim pokojnine tako nizko usklajuje, je treba pojasniti, da o uskladitvi ni odločal svet zavoda, ampak je le potrdil višino uskladitve, ki jo je določil državni zbor s sprejemom zakona o izvrševanju proračuna za leti 2017 in 2018 (ZIPRS1718). Kot zanimivost – finančni načrt zavoda za leto 2017, ki je bil sprejet decembra 2015 in h kateremu je dala soglasje Vlada RS februarja 2016, je opredelil uskladitev v višini 1,40 odstotka.
Starejši delavci se upokojujejo prezgodaj
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je pripravilo pomembno publikacijo z naslovom Starejši in trg dela v Sloveniji. Gradivo obravnava več tematik, ki osvetljujejo stanje na področju zaposljivosti starejših v naši državi, jo primerjajo z drugimi evropskimi državami in vsebuje konkretne ukrepe za izboljšanje stanja. Vsebinsko govori o zaposlovanju in brezposelnosti starejših, o vseživljenjskem učenju oz. izobraževanju starejših ter kritično ocenjuje stanje.
Čeprav obravnava starejšo populacijo v starosti nad 50 let, pa večji del primerjalnih podatkov zajema starostno obdobje od 55 do 64 let. Gradivo temelji na mnogih študijah in analizah pomembnih evropskih in domačih institucij, njegov namen pa je, kot je poudaril Peter Pogačar, državni sekretar na MDDSZ, da po široki javni razpravi državni organi oblikujejo in sprejmejo takšne ukrepe, ki bodo prispevali k izboljšanju stanja.
Pozvali k rednemu usklajevanju pokojnin
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je na oktobrski seji sprejel sklep, s katerim državni zbor in vlado poziva k redni uskladitvi pokojnin v letu 2017. Obravnaval je tudi polletno poročilo o poslovanju zavoda, ki kaže na spodbudne trende: višje dohodke iz naslova prispevkov in tudi nižje odhodke. Člani sveta pa so bili kritični do invalidskega sklada, ki zadnja leta deluje v okviru Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada RS, in ponovno opozorili na nujnost reforme invalidskega zavarovanja.
Do novega predsednika konec leta
Zbor članov ZDUS je konec junija razrešil Antona Donka s predsedniškega položaja, ker je odstopil zaradi zdravstvenih razlogov. Na predlog upravnega odbora je izvolil začasnega predsednika, to je postal dosedanji podpredsednik Janez Sušnik. Postopek za nadomestne volitve se bo začel 26. septembra, volitve pa naj bi bile izvedene 15. decembra 2016.
Na zboru je bilo predstavljeno tudi finančno poslovanje Zdusa v preteklem letu. Lani je ta nevladna organizacija ustvarila kar lepe dohodke, ki so znašali 1.052.798 evrov, kar pomeni okrog 92 odstotkov načrtovanih sredstev, odhodki pa so znašali 1.052.599 evrov. Presežek dohodkov nad odhodki je bil 199 evrov. Večji del dohodkov je bil iz naslova evropskih in domačih projektov, ki so znašali 558.046 evrov, drugo predstavljajo članarina, prispevek hotela Delfin in donatorska sredstva v znesku 574.809 evrov. Večji del je šel za delovanje društev upokojencev na ravni pokrajinskih zvez, in to v obsegu 588.046 evrov, za delovanje zveze pa 464.533 evrov.
Zanimalo jih je poslovanje Kapitalske družbe
Poročilo o poslovanju Kapitalske družbe (KAD) je bila osrednja točka obravnave junijske seje sveta ZPIZ. Toda letnega poročila o poslovanju družbe v letu 2015 svet še ni obravnaval, ker ga še ni sprejela njihova skupščina. V predloženem poročilu je bil poudarek na pregledu revidiranega letnega poročila za lansko leto. Za bralce bodo zanimivi predvsem podatki, iz katerih je razvidno, s kolikšnim premoženjem ta družba še razpolaga. Obstaja namreč zakonska obveznost tega sklada, da zagotavlja tudi določena sredstva pokojninski blagajni.
Največje potrebe po stanovanjih v Ljubljani
Svet ZPIZ se je na zadnji seji 16. junija seznanil tudi z letnim poročilom o poslovanju Nepremičninskega sklada za leto 2015. Sklad je v preteklem letu posloval uspešno in dosegel dohodke v višini okrog 6,5 milijona evrov, odhodke pa v višini okrog 6,2 milijona evrov ter ustvaril čisti dobiček v višini skoraj 280.000 evrov. To je v danih družbenoekonomskih razmerah lep dosežek. Stanovanja ima sicer po vsej Sloveniji, vendar so neenakomerno razpršena in tudi potrebe so večje od možnosti.
Ko presojamo poslovanje tega sklada, ki je sprva deloval pri ZPIZ-u, kasneje pa se je osamosvojil in posluje kot podjetje, moramo upoštevati, da je stanovanjski fond razpršen po vsej Sloveniji neenakomerno in so potrebe večje, kot so njegove možnosti. To še zlasti velja za Ljubljano in njeno okolico, kar kažejo tudi podatki z zadnjega razpisa. Sklad je konec leta 2015 razpolagal z 2.826 namenskimi najemnimi stanovanji, 241 oskrbovanimi stanovanji in 44 poslovno-društvenimi prostori.
Kaj je temeljno poslanstvo usklajevanja pokojnin
Bela knjiga o novi pokojninski reformi, ki bo še predmet širokih, poglobljenih, strokovnih in drugih razprav, obravnava tudi institut usklajevanja pokojnin. Ker je ta institut za zagotavljanje gmotnega položaja upokojencev eden najpomembnejših, vas gotovo zanimajo razmišljanja avtorjev nove pokojninske reforme pa tudi razmišljanja drugih. Prav pa je, da o svoji usodi razmišljate tudi sami in se vključite v razprave, ki bodo v vašem okolju. Reforma naj bi bila namreč sprejeta v takem časovnem obdobju, da bi začela veljati po letu 2020. Vsi se namreč zavedamo, da sedanja reforma, ki je bila sprejeta konec decembra 2012, daje pozitivne učinke, ki se odražajo predvsem na prirastu starostnih upokojencev. Žal pa tega ne moremo reči za gmotni položaj upokojencev, ki se, kot smo že pisali, slabša.
Dodatek k prispevku o usklajevanju pokojnin
Že dolgo časa obstajajo tudi razmišljanja o tem, kako valorizirati pokojnine. Po mnenju nekaterih ni sprejemljivo, da se pokojnine v enakem odstotku valorizirajo ne glede na njihovo višino pokojnine, saj se življenjski stroški odražajo približno enako. To je po mnenju nekaterih filozofija »enakih želodcev«. Drugi pa opozarjajo, da tak pristop, da bi vsem upokojencem priznali del uskladitve v enaki višini, del pa v odstotku, ni sprejemljiv. Poudarjajo, da bi to pomenilo rušenje temeljnih razmerij, ki so v sistemu obveznega zavarovanja vzpostavljena z jasnimi načeli.
Ločeno izplačilo pokojnin od drugih prejemkov Zpiz
Zpiz je 31. marca uvedel novost glede izplačevanja pokojnin in drugih prejemkov, ki jih nakazuje upravičencem. To novost je uvedel za tiste, ki poleg pokojnine prejemajo še druge prejemke, in sicer dodatek za pomoč in postrežbo (DPP), invalidnino za telesno okvaro ali pa oboje, in s tem svoje nakazilo prilagodil spremembam, ki so bile konec leta 2015 uveljavljene z zakonom o izvršbi in zakonom o davčnem postopku. Ta dva zakona zdaj enotno urejata, kateri prejemki so izvzeti iz izvršbe oziroma so zavarovani pred izvršbo in kolikšna sredstva morajo ostati dolžniku.
