Upokojitev je pomembna življenjska prelomnica
STARANJE V SLOVENIJI
Ko se človeku približuje upokojitev, jo osvetljujejo velika pričakovanja, osenčena pa je tudi z bojaznimi. Komu se po desetih letih bolj uresničijo dobre želje in komu bolj strahovi? V prejšnji številki smo prikazali spoznanja o življenjskih prelomnicah, zlasti to, da je vsaka prelomnica križišče, ko se naša življenjska pot razcepi: ena izmed poti vodi v nov razvoj, druga v slabšo kakovost življenja kot pred prelomnico. Tudi po upokojitvi se nekaterim življenje obrne na bolje, drugim na slabše. Iščimo torej po raziskovalnih spoznanjih odgovore na to pomembno vprašanje.
-
Kdaj vse ste se na svoji življenjski poti znašli v položaju, ko nenadoma ni šlo več naprej po starem? Take življenjske prelomnice so nesreče in nenadni veliki uspehi pa tudi prehodi v življenjskem razvoju: puberteta ob koncu otroštva, zaposlitev, osnovanje svoje družine, menopavza v srednjih letih, upokojitev, odvisnost od pomoči drugih v starostni onemoglosti. V terenski raziskavi o staranju prebivalcev Slovenije, ki smo starejši od 50 let, so zanimivi podatki tudi o naših pomembnih življenjskih prelomnicah.
Želje in njihova moč, da se uresničijo
STARANJE V SLOVENIJI
Med božično-novoletnimi in drugimi prazniki si med seboj izrekamo želje. Da bi bili zdravi, da bi bilo vse dobro, najboljše, lepó, najlepše …, ali pa kar splošno, da bi se vse želje izpolnile. Kakšne želje imamo za svojo prihodnost, je ugotavljala reprezentativna terenska raziskava o staranju prebivalcev Slovenije, ki smo starejši od 50 let. Na prvem mestu je želja po zdravju. Želje so lahko vir energije, da jih uresničimo, lahko nas vodijo v razočaranja. Da bi nas spodbujale k zdravemu staranju, jim poglejmo globlje v oči.
-
STARANJE V SLOVENIJI
Zadnji svetovni kongres gerontologije in geriatrije letos poleti v San Franciscu v Kaliforniji je pokazal, da je osrednji pridevnik k besedi staranje »zdravo«. Poleg telesnega zdravja in gibljivosti obsega tudi duševno, socialno, duhovno in drugo zdravje – torej celoto kakovostnega staranja v okviru dejanskih možnosti. Telesno zdravje v starosti najbolj ogrožajo bolezni ožilja in srca. Da se starejši ljudje tega zavedamo, kažejo podatki reprezentativne terenske raziskave o tem, kaj potrebujemo, kaj zmoremo in kaj hočemo prebivalci Slovenije, ki smo starejši od 50 let. Kako naj torej obvladujemo zdravje svojega srca in ožilja v starosti?
-
STARANJE V SLOVENIJI
»Mi ga spet žingamo, domov še ne gremo. Žene se kregajo, zaman nas čakajo. Nam pa to nič ni mar …« To prijetno staro pesem sem poslušal na radiu, ko sem se peljal v studio snemat radijsko oddajo o preprečevanju omamljanja in zasvojenosti. Spevna pivska pesem, reklame in zgled podzavestno utrjujejo ljudem v možganih stališče, da je opitost z alkoholom ali omamljenost z drogo, uspavalom, hrano, ideologijo ali s čim od sto drugih stvari bližnjica do veselja in sproščenosti. Podatki pa pravijo, da samo zaradi čezmernega pitja alkohola boleha desetina ljudi, da ob njih trpi trikrat toliko svojcev, da je vse več omamljanja po upokojitvi … Kaj naj ob teh znanstvenih podatkih rečem po več kakor štiridesetih letih svojega dela na tem področju?
-
STARANJE V SLOVENIJI
Pri oseminosemdesetih letih je Trstenjak padel in si zlomil kolk. Vstavili so mu umetnega. Ko sem ga spremljal na kontrolo, se je kirurgu hvaležno pohvalil, kako dobro že hodi in ga nič ne boli; drugi kolk pa ga boli, je dodal. Kirurg, njegov stari znanec, je v prijetnem vzdušju dodal: »Ta ne sme boleti, saj je star šele en mesec, drugi pa skoraj 90 let!« Pa je vseeno bolje varovati svoje kolke in druge kosti, zato se danes ustavimo pri dobrih možnostih za preprečevanje padcev v starosti.
Kako se generacije med seboj razlikujejo?
STARANJE V SLOVENIJI
Ali starejši bolje razumemo mlajše ali oni nas? Kakšne izkušnje imamo o tem, nam pove reprezentativna raziskava o potrebah, zmožnostih in stališčih nad 50 let starih ljudi Staranje v Sloveniji. Zelo različne – od skrajno slabih do zelo optimističnih. Pogoj za lepe medgeneracijske odnose je spoznavanje generacij. Če razlike poznamo, jih lahko sestavljamo za reševanje nalog ob staranju prebivalstva.
Kakšne so vaše izkušnje o tem, kako se razumejo mlajši in starejši – s katero od spodaj navedenih trditev se najbolj strinjate? Odgovori na to vprašanje so naslednji.
Želimo se učiti komuniciranja z mlajšimi
STARANJE V SLOVENIJI
Koliko se želimo starejši učiti lepšega komuniciranja z mlajšimi? Lepi stiki z vsemi generacijami so pomembni za naše kakovostno staranje. Nujni so, da lahko svoje znanje in izkušnje prenašamo na mlajši rod. To so kazali reprezentativni podatki raziskave o tem, kaj potrebujemo, kaj zmoremo in kaj hočemo prebivalci Slovenije, ki smo starejši od 50 let, in smo jih predstavili v prejšnjih dveh številkah Vzajemnosti. Poglejmo zdaj podatke o pripravljenosti za učenje lepših odnosov – res so spodbudni.
-
STARANJE V SLOVENIJI
V mladosti in srednjih letih je človeku pomembno, da pride do imetja, znanja in drugega, kar potrebuje ali mu je vredno. Po 50. letu starosti pa so ljudje tem bolj srečni, čim več svojega znanja, izkušenj in drugih svojih vrednosti lahko posredujejo drugim. Tako ugotavlja raziskava o tem, kaj potrebujemo, kaj zmoremo in kaj hočemo prebivalci Slovenije, ki smo starejši od 50 let.
Človek si v življenju nabere veliko spoznanj in izkušenj, ki bi jih rad prenesel na druge, zlasti na mlajše. V raziskavi je bilo vprašanje, koliko jim to uspe. Med tremi mogočimi odgovori je natanko polovica dejala, da drugi prevzemajo malo njihovih spoznanj in izkušenj, skoraj tretjina, da veliko, medtem ko vsak deseti pravi, da drugi sploh ne prevzemajo njegovih spoznanj in izkušenj.
Učimo se lepih stikov z ljudmi
STARANJE V SLOVENIJI
Lepi in dovolj pogosti stiki starejših z mlajšimi in med seboj prinašajo dve veliki koristi: v starosti nismo osamljeni, in ko obnemoremo, imamo največ možnosti za humano pomoč pri oskrbi. Kaj nam povedo slovenski raziskovalni podatki o lepih stikih starejših z vsemi tremi generacijami?
Terenska raziskava o tem, kaj potrebujejo, kaj zmorejo in hočejo nad 50 let stari prebivalci Slovenije, nam pove tudi, koliko lepih stikov ima 750.000 slovenskih ljudi te starosti z mlado generacijo svojih odraščajočih vnukov, koliko s srednjo generacijo svojih odraslih otrok in koliko med seboj s svojo generacijo. O tem smo jih spraševali s tremi vprašanji. Prvo se je glasilo: Pred koliko časa ste imeli lep osebni stik in pogovor s kakim mladim človekom, ki je star od 15 do 25 let? Z drugim vprašanjem smo želeli izvedeti, kdaj so se nazadnje lepo pogovarjali z osebo, ki je stara od 25 do 60 let, in s tretjim, kdaj z osebo, ki je stara nad 60 let.
