STARANJE V SLOVENIJI

Ena izmed značilnosti ljudi v drugi polovici življenja je ponos na lepe in dobre stvari v svojem kraju. Svoj kraj imamo radi, zanj smo pripravljeni marsikaj narediti, radi spoznavamo njegovo preteklost, ljudi, ki so ga razvijali, in stvari, na katere smo ponosni. Vse to so lastnosti zdravega domoljubja, o katerem smo govorili prejšnja dva mesca na tej strani. Poglejmo še, kaj pravijo o tem ljudje.

Na kakšen način prispevate k dobrobiti svojega kraja?

Na to vprašanje so odgovarjali nad 50 let stari prebivalci v raziskavi Staranje v Sloveniji. Navedli so številne koristne dejavnosti: prostovoljne prispevke, skrb za čisto in urejeno okolico, sodelovanje pri akcijah v kraju, medsebojno pomoč sosedom, aktivnost v društvu, spečem pecivo za krajevne praznike, pomagam ljudem urejati administrativne zadeve, ker sem bila prej v tem poklicu, obiskujemo se med seboj, pozdravljam druge, prijazen sem do sosedov, plačujem davke, dobro opravljam svojo službo. Odgovori izražajo pristno in zdravo krajevno domoljubje.

STARANJE V SLOVENIJI

Čim starejši je človek, več mu pomeni, da kdo upošteva njegova spoznanja in izkušnje. Raziskava o tem, kaj nad 50 let stari prebivalci Slovenije potrebujejo, kaj zmorejo in kaj hočejo, je pokazala, da smo srečnejši, če drugi upoštevajo, kar znamo in vemo. Človeštvo se razvija tako, da mlajša generacija prevzame od prejšnje pomembno znanje in izkušnje, tej osnovi pa ustvari svoj prispevek. Prenos vrednot iz roda v rod se dogaja najbolj v družini in povsod, kjer je človek duhovno doma. Zato je domoljubje zakoreninjenost v tla preteklosti in razvojni polet v prihodnost.

STARANJE V SLOVENIJI

Nas, povojno (baby boom) generacijo, ki smo rojeni med leti od 1945 do 1965, je življenje lepo obdarilo: nismo doživeli lakote, epidemij in vojn, podaljšalo se nam je življenje. V mladosti smo šli po svoje (leto 1968) kot noben rod pred nami. Vrednote staršev smo zavrgli, ker se jih v novih življenjskih razmerah ni dalo živeti na tradicionalen način, predniki pa nam z vojnami v 20. stoletju niso bili za pristen zgled. Zdaj se srečujemo s starostjo; smo zgled zanamcem. Pa še kar ne vemo, v kaj smo zakoreninjeni. V narodno skupnost in slovensko kulturo, kakor je učila tradicija? V skupnost enakih ljudi, kakor je učil socializem? V lastno imetje, znanje in veljavo, kot vsiljuje kapitalistični trg? V razvajeno hlepenje po užitku, ki ga propagira reklama? Biti smiselno zakoreninjen, vedeti v kaj in čemú je pogoj za zadovoljno starost – za starostno zorenje. In je pogoj, da nas odrasli otroci in vnuki jemljejo resno.

STARANJE V SLOVENIJI

V raziskavi Staranje v Sloveniji – kaj potrebujemo, kaj zmoremo in kaj hočemo prebivalci Slovenije, ki smo stari nad 50 let, je veliko podatkov o družini. Kakovost družinskega sožitja zelo odloča o zdravem in zadovoljnem staranju. Danes se bomo ustavili pri podatkih o vnukih. Koliko vnukov imamo? Kaj nam pomenijo? Koliko nam pomagajo?

Na vprašanje, ali imajo vnuke, sta pritrdila dva od treh (67,6 odstotka). Ker je to reprezentativna raziskava, pomeni, da ima vnuke dobrega pol milijona od skupno 750.000 prebivalcev Slovenije, ki smo stari nad 50 let. V povprečju imajo dva do tri vnuke. Ker se isto število prebivalstva ohranja pri 2,1 otroka na žensko, pri nas in po Evropi pa je okrog 1,5, imamo seveda tudi dobro tretjino manj vnukov. Tudi število vnukov potrjuje druge podatke, da vstopamo v demografsko krizo padanja števila domačega prebivalstva.

STARANJE V SLOVENIJI

V rubriki Staranje v Sloveniji si zadnje mesece ogledujemo podatke o staranju v družini. S kom živimo prebivalci Slovenije, ki smo stari nad 50 let, kako z njimi shajamo, kaj pri družinskem sožitju potrebujemo, kaj zmoremo, kaj hočemo? Prejšnji mesec smo se mudili ob dejstvu, da se jih največ stara z zakoncem. Za starost ni boljše naložbe, kot je učenje lepšega partnerskega odnosa. Za to so danes boljše možnosti, kakor so bile kdaj koli do zdaj. Obetavna priložnost! Tokrat poglejmo podatke o staranju z odraslimi otroki. Tudi ti kažejo isto smer – učenje lepših odnosov je najširša pot v lepše staranje.

STARANJE V SLOVENIJI

Ko pogovor med starejšimi nanese na to, koliko smo zadovoljni, ga navadno usmerimo na zdravje, nizko pokojnino ali kako je včasih luštno b'lo, zdaj pa ni več tako. Raziskovalni podatki o kakovostnem staranju pa kažejo, da je najodločilnejša družba: s kom živimo in se družimo, kakšen odnos imamo s svojimi najbližjimi. Ustavimo se ob podatkih o partnerskem sožitju iz raziskave o staranju slovenskih prebivalcev – trije so lepi, dva kažeta, kam usmeriti svoje osebno staranje in staranje vseh 750.000 prebivalcev Slovenije, ki smo stari nad 50 let.

STARANJE V SLOVENIJI

V prejšnjih dveh člankih smo se na tej strani Vzajemnosti poglobili v raziskovalne podatke o tem, da se večina ljudi stara ob enem ali več družinskih članih, ter v podatke, da v današnji družbi narašča delež samovalcev, ki živijo sami v stanovanju. Navedli smo dejstvo, da staranje z drugimi samo po sebi še ne pomeni kakovostnega staranja in da samovanje še ni osamljenost. Zelo pametno pa je vzeti zelo resno podatke o telesnem in duševnem zdravju starejših ter o njihovem doživljanju zadovoljstva in sreče, ki pritrjujejo reku Gorje samemu!

STARANJE V SLOVENIJI

Čedalje več ljudi živi samih v stanovanju ali hiši. Statistika jih je imenovala enočlanska gospodinjstva, sodobna znanost je ustvarila zanje enostaven in lep strokovni izraz samovalec (angl. singleton). Najpogostejše samovalke so starejše ženske, ki jih je tudi sicer več kot starejših moških. Starost je feminizirana in se singularizira, pravi gerontologija. Vzporedno s tem narašča tudi boleče doživljanje samote, posebno pri otrocih in starejših; osamljenost je najbolj razširjena stiska starih ljudi. Znanstveno raziskovanje zadnja leta ugotavlja, da je osamljenost prava bolezen. Njeno preprečevanje in reševanje je pogoj za kakovostno staranje.