-
Kadar si želimo zapomniti vsebine, ki jih poslušamo, si lahko pomagamo na več načinov. Predvsem gre za dejavnosti v fazi pridobivanja informacij, v začetku procesa pomnjenja, ko informacije zaznavamo s čutili. Ključno vlogo pri tem ima seveda pozornost. Brez treninga pozornosti ni treninga spomina.
Za lažje in trajnejše pomnjenje moramo narediti nekaj osnovnih korakov že pri sprejemanju informacij. Za povečanje količine shranjenih podatkov, trajanje spominskih zapisov ter kakovosti shranjevanja je pomembno, kako aktivni smo pri zaznavanju zvoka oziroma govora. Če pozornost hote usmerimo v poslušanje (so)govornika, osredotočimo vse svoje sposobnosti na to, kar človek govori. Uporabljamo vse čute in se na govor tudi dejavno odzivamo. V tem primeru govorimo o aktivnem poslušanju. Z odzivanjem se pozornost poveča, lažje se ohrani, s svojo aktivno prisotnostjo pa tudi sogovornika nagovarjamo k sproščenemu govoru. Neodzivanje je lahko včasih znak nezainteresiranosti, nemalokrat gre tudi za slabše zaznavanje govora zaradi težav s sluhom.
-
Med najpomembnejšimi dejavniki, ki vplivajo na naše fizično zdravje in psihično počutje, je gibanje. Z zmerno in redno vadbo v vseh starostnih obdobjih izboljšamo proces pomnjenja in pozornost, in kar je pomembno pri starejših, ravnotežje.
Spomin sestavlja pet procesov: pozornost, kodiranje, shranjevanje, konsolidacija in priklic informacij. Pozornost je sposobnost zavedanja in ohranjanja zanimanja za določeno dejavnost ali podatek in je ključna pri vstopu informacij v proces shranjevanja. S pozornostjo prehajajo informacije v kratkoročni spomin, s povezovanjem z že znanimi informacijami in ponavljanjem pa spominske sledi preidejo v dolgoročni spomin. Pri napredujoči bolezenski izgubi spomina (demenci) je okrnjena predvsem sposobnost shranjevanja v kratkoročni spomin.
Zaznavanje prostora ostri umske sposobnosti
Ali se želite naučiti, kako si lažje zapomnite informacije, na kakšen način jih prikličete in kako lahko shranite več informacij, kot ste jih do danes? Na podlagi večletne prakse sem razvila program Možganski fitnes, ki zaobjema telesne in umske vaje za izboljšanje spomina, ki delujejo preventivno proti demenci in zagotovo izboljšajo kakovost vsakodnevnega življenja.
V naših možganih se prepletajo številni procesi, ko ugotavljamo, kje v okolju so določeni predmeti. Na primer prepoznavati moramo prostor, osebe v njem, spomniti se moramo, po kateri poti bomo šli v trgovino, kje so poličke s stvarmi, ki jih moramo kupiti, najti moramo telefon, očala, ključe, si zapomniti melodijo, ki jo igramo na glasbilo, besedila pesmi ... Gre za preplet delovanja motoričnih in senzoričnih področij, ki vplivajo na naše kognitivne sposobnosti, naš način razmišljanja in pomnjenje.
Z gibanjem do boljšega spomina
Gibanje vpliva na spomin oseb v vseh starostnih skupinah, zato je dobro, da v vsakodnevni urnik vključimo telesne vaje. Ali se dovolj zavedamo, kako gibanje vpliva na naše kognitivne sposobnosti?
Po priporočilih Svetovne organizacije za alzheimerjevo bolezen je treba v skrbi za dober spomin upoštevati pet osnovnih napotil: gibanje, skrb za srce (metode za preprečevanje stresa), prehrana, prostočasne dejavnosti (učenje novih znanj) in umske dejavnosti (vsak si lahko zapomni več, kot si je do zdaj).
-
Hladni dnevi so kot nalašč za dejavnosti doma. V življenju smo po mnogih letih dela uredili svoj dom tako, da se nam ni več treba kaj dosti ukvarjati s prenovo ali dodajanjem novosti. Živimo najraje v svetu, kjer ni sprememb. A prav to bi bilo dobro za naše pomnjenje. Nekaj novega!
OKUSI: Kdaj ste nazadnje osvežili začimbe? Preglejte, katere začimbe so izgubile vonj, teksturo, katere so spremenile barve, dodajte novo dišavnico v svojo kuhinjo. Poskrbite za nove recepte, obiščite trgovinice tujih držav, preizkusite se v kuhanju po receptih Italijanov, Francozov, Mehičanov, Tajcev, Maročanov ... Okušajte čim več novih jedi, novih sadežev in zelenjave, primerjajte okuse s tistimi, ki jih že poznate. Tako boste lažje shranili nove okuse in tudi prepoznavali stare, shranjene v dolgoročnem spominu.
S spomini do boljšega spomina, petič
Ali živimo enako, kot smo pred 10, 20, 40 leti? Se je spremenila moda? Se je spremenil naš odnos do okolja, do prijateljev, smo se spremenili tudi sami? Prav gotovo. Zato v Knjigo spominov zapišimo vse tisto, kar našemu vsakdanu daje vrednost. In da bo popis popoln, napišimo tudi, česa ne maramo.
- poglavje: MOJ VIDEZ
Nekateri moški imajo radi kratko pristrižene brke, drugi dolgo urejeno brado, tretji gladko kožo in vsakodnevno britje. Zapišite, kakšni ste si najbolj všeč. Tudi na vodice po britju ne pozabite, saj so okusi zelo različni.
S spomini do boljšega spomina, četrtič
Kadar nastopijo težave s spominom, si poskušajmo pomagati najprej sami. V obliki dnevnika si zapisujemo, kdaj nastopajo težave, kaj pozabljamo, kako pogosto, v katerih časovnih obdobjih, morda po slabše prespani noči ali v stresnih situacijah, med katere spadajo tudi čustveni pretresi: razočaranja, izgube bližnjih, včasih tudi depresivna stanja.
Če izgubljanje spomina otežuje vsakodnevno življenje, je treba poiskati strokovno pomoč pri svojem zdravniku. Prej ko se odločite za ta korak, več je možnosti, da sebi in svojim bližnjim olajšate življenje. Nikoli, res nikoli pa ne vrzite puške v koruzo.
S spomini do boljšega spomina, tretjič
Nadaljujmo pisanje Knjige spominov. V pretekli številki sem predstavila navodila za pisanje o delovnih izkušnjah. Tokrat se bomo posvetili ljudem.
- poglavje: LJUDJE, KI SO ZAZNAMOVALI MOJE ŽIVLJENJE
Srečevanja z ljudmi so se nam zapisala kot prijetna doživetja, večinoma vesela, včasih pa tudi povezana z razočaranjem in žalostjo. Poskušajte se spomniti vseh oseb, ki so pomembne v vaši življenjski zgodbi.
Kdo so najpomembnejši ljudje v vašem življenju?
Ali ste se poročili? So spomini na vašo poroko še vedno živi? Pobrskajte po družinskem albumu, najdite slike, popišite podrobnosti. Kraj, datum, oblačila, priče ...
S spomini do boljšega spomina, drugič
V junijski številki sem predstavila uvod v knjigo življenja, ki je vaše Življenjsko delo. Gre za dejavnost organiziranja vaših spominov: dogodkov, dejstev, izkustev, preteklih pridobljenih znanj, skratka celotnega življenja posameznika. Kot nekakšen lastni življenjepis. Namenjena je izboljšanju razumevanja preteklih življenjskih izkušenj in kako se je posamezna oseba spoprijela s spremembami v življenju.
Dejavnost pisanja knjige o vaši preteklosti je tudi vez med vami in vašimi člani družine, prijatelji, ne nazadnje tudi osebjem, ki bi prišlo z vami v stik v primeru bolezenske izgube spomina (demence), zato jo priporoča svetovna Alzheimerjeva organizacija v skrbi za izboljšanje kakovosti življenja.
-
Ker je del procesa pomnjenja poleg shranjevanja tudi priklic dogodkov, zgodb, pridobljenih znanj iz preteklosti ali celo spominov iz zgodnje mladosti, je skrajni čas, da zgodbo življenja strnemo z lastnoročnim zapisom. Ta nam bo pomagal urediti spomine, nas morda celo razvedril, združil z nekdanjimi znanci in prijatelji ali pa nas spodbudil k raziskovanju preteklosti, saj marsikatera zgradba iz naše mladosti ne stoji več, ulice so preimenovane ...
Zgodbe naj bodo pisane lastnoročno, s pisalom na papir, vsako poglavje naj se začne na novem listu, tako bomo lažje dopolnjevali posamezne vsebine ali dodajali nove liste. Priporočam večji format.