V Sloveniji so stanovanja starejšim v breme
STARANJE V EVROPI
O problemu stanovanj med starejšimi je za monografijo SHARE, izdano v letu 2015, pisal prof. dr. Ivo Lavrač z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Njegove ugotovitve so pomenljive in razlog za precejšnjo skrb.
Iz ekonomske vede poznamo termin »asset rich income poor«, ki označuje posameznike in gospodinjstva, ki imajo malo načinov, da bi iz svojega sicer večjega premoženja potegnili konkretne zaslužke. V Sloveniji velja za pogosto naveden vzvod takšnega stanja starejših stanovanjski zakon iz leta 1991, poznan tudi kot Jazbinškov zakon, ki je večini starejših omogočil lastništvo stanovanj, ki pa ga ne spremljajo tudi primerljivi dohodki, zaradi česar so starejši pahnjeni v precejšnje težave.
Uporaba zdravstvenih storitev in starejši
STARANJE V EVROPI
Ko pišem kolumno, se vračam s konference ISPOR (osrednjega mednarodnega združenja za ekonomiko zdravil) v Barceloni. Pogovori s kolegi na konferenci so me spomnili na prispevek, ki smo ga s kolegom dr. Rokom Hrenom in kolegico dr. Valentino Prevolnik Rupel napisali dve leti nazaj – in zanj takrat prejeli nagrado na konferenci v Portorožu. V prispevku smo pregledali osnovne podatke o zdravstveni oskrbi starejših in od česa so odvisni. Analizirali smo uporabo ambulantne oskrbe, bolnišnične oskrbe ter jemanje zdravil, vse tisto, kar podatki SHARE (uporabili smo podatke za leto 2011, torej za četrti val raziskave) zlahka omogočajo vsakemu raziskovalcu. Predstavil bom nekaj glavnih ugotovitev.
-
STARANJE V EVROPI
Večkratne bolezni (angl. co-morbidity) nastanejo, ko imajo posamezniki hkratno simptome dveh ali več bolezni. Večkratne bolezni so sicer vedno pogostejša tema raziskovanja, vendar o njih še vedno premalo vemo. Vemo pa, da nosijo s seboj višje stroške za zdravstveni sistem, nesorazmerno hujše zdravstvene težave ter veliko več truda pri njihovem zdravljenju.
S kolegico dr. Valentino Prevolnik Rupel sva tako našla zelo preprost način študija takšnih bolezni (prispevek je prejel prvo nagrado lanskoletne konference o razvoju organizacijskih znanosti v Portorožu), ki vsaj s podatkovno bazo SHARE do zdaj še ni bil uporabljen. Uporabila sva metodo analize omrežij, kjer smo Slovenci sicer v samem svetovnem vrhu, zelo znan je predvsem večkrat nagrajen programski paket Pajek, ki sta ga razvila matematik prof. dr. Vladimir Batagelj in sociolog prof. dr. Andrej Mrvar. Uporabljajo ga povsod in je najbrž trenutno celo najbolj uporabljan paket za analizo velikih omrežij na svetu.
Neenakosti v dostopu do dolgotrajne oskrbe
STARANJE V EVROPI
Neenakost je tematika, ki je ob izdaji (in po njej) knjige Kapital v 21. stoletju avtorja Thomasa Pikettyja pred nekaj leti dobesedno preplavila znanstvene in strokovne razprave. Danes tako najdete raziskovanja neenakosti na vseh področjih – proučujejo neenakosti v ekonomskem smislu (dohodkovna, premoženjska, plačna), neenakosti v zdravju, socialni vključenosti, neenakosti glede spola, izobrazbe pa tudi dolgotrajne oskrbe. Osnovni moto raziskovanj, ki daje temi neenakosti trajnejši pomen, je »raznolikost«: dejansko so do zdaj v raziskovanju premalo storili z vidika upoštevanja razlik v celotni populaciji pri dostopu do najrazličnejših dobrin.
Demenca, zdravljenje in napovedovanje
STARANJE V EVROPI
Navadno strokovnjaki za blaženje demence (kolikor mi je znano, zdravila za to bolezen še ne obstajajo) svetujejo le eno »konstanto«: miselno dejavnost. Čim manj smo aktivni, tem prej in tem huje bodo simptomi demence vidni. Treba je dodati – četudi je demenca najznačilnejši del dobe staranja, lahko nastopi tudi prej, načeloma tudi v mlajših letih nismo imuni proti njej.
Demenca je eden najresnejših problemov sodobnih razvitih družb. V številnih dokumentiranih pričevanjih svojci opisujejo lastni pekel, ko so se srečali z dementnimi starši ali starimi starši. Obstajajo številne oblike simptomov, ki spremljajo demenco: ne le kronično pozabljanje, ko oseba že v naslednjem trenutku ne ve več, kaj se je dogajalo tisti dan, temveč tudi težave z besednjakom, naglo spreminjanje razpoloženja, težave pri načrtovanju ali reševanju problemov, spravljanje stvari na neobičajna mesta, nezavedanje, da »čas teče«, ponavljanje vedno istih vprašanj ter trajno opuščanje delovnih obveznosti, družabnih dejavnosti, konjičkov ali ukvarjanja s športom. Vsi tisti, ki so kdaj skrbeli za dementnega svojca (sam sem imel le bežno izkušnjo pri tem), vedo, kako peklensko postane življenje zanj in njegove bližnje.
O dolgotrajni oskrbi starejših v luči SHARE
STARANJE V EVROPI
Ko sem sam prišel na Inštitut za ekonomska raziskovanja (IER) in prestal nekaj prvih preskusov in iniciacij, je bila prva tema, kamor me je dr. Boris Majcen, direktor inštituta, »potunkal«, prav dolgotrajna oskrba starejših. Razlog je seveda jasen: SHARE prinaša ključne informacije (vsaj) trem ključnim reformam, ki jih v Sloveniji obljubljajo že desetletja – pokojninski, zdravstveni in reformi sistema dolgotrajne oskrbe starejših.
Prva večja tema je bila razmerje med neformalno in formalno oskrbo ter potrebe po takšnih tipih oskrbe. Naši takratni izračuni so potrdili in opozorili na velike potrebe po dolgotrajni oskrbi v Sloveniji in bili kasneje tudi jedro priprave predloga reforme na tem področju, kot je v televizijskih pogovorih poudarila Tatjana Buzeti, direktorica direktorata za dolgotrajno oskrbo pri ministrstvu za zdravje. Povedano s številkami, v Sloveniji med populacijo, starejšo od 50 let, prejema neko obliko dolgotrajne oskrbe okrog 78.000 ljudi ali okrog 10 odstotkov skupne populacije pri tej starosti. Če gledamo tiste, ki jih tudi literatura opredeli kot »starejše«, torej na primer populacijo, staro nad 65 let, je takšnih, ki prejemajo neformalno oskrbo, okrog 51.000 oziroma okrog 15 odstotkov.
Kaj prispeva k ohranjanju miselnih spretnosti starejših?
STARANJE V EVROPI
Kognitivne sposobnosti so zmožnosti učinkovite uporabe možganov za smotrno vodenje življenja in reševanje vsakodnevnih težav. Splošno sprejeto velja, da staranje spremlja upad kognitivnih sposobnosti. S kolegom mag. Vladimirjem Lavračem sva to preverila v posebnem prispevku, ki je bil del obsežnejše slovenske knjižne publikacije SHARE, izdane v letu 2015. Pri tem sva posebej pogledala, kaj podatki SHARE povedo o kognitivnih sposobnostih starejših v Sloveniji.
Pri vsakem posamezniku gre navadno za tri različne vidike staranja: časovno oziroma kronološko staranje, kjer leta tečejo vsem enako hitro, biološko oziroma fizično staranje, kjer so lahko posamezniki enake starosti v zelo različni telesni kondiciji, in mentalno oziroma miselno staranje, kjer procesi upadanja kognitivnih sposobnosti med posamezniki potekajo s povsem različno dinamiko. Čeprav nekateri posamezniki ohranjajo dobre kognitivne sposobnosti globoko v starost, velja, da se prvi znaki upadanja kognitivnih sposobnosti začnejo nekje po petdesetem letu, izraziteje pa se začnejo izkazovati po sedemdesetem in zlasti po osemdesetem letu.
Starejši prekarni delavci in njihovo zdravje
STARANJE V EVROPI
V kolumni sem sicer v izhodišču želel spregovoriti o odličnem članku Claudia Franceschija in kolegov, ki pokaže, kako se večina bolezni, povezanih s staranjem, močno povezuje. Vendar se k temu članku vrnemo prihodnjič.
V zadnjem času se je veliko govorilo o prekarnem delu, tudi v povezavi z zdravjem in starejšimi. Začelo se je z dejavnostmi okrog izdaje zbornika in okrogle mize o prekarnosti na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, nadaljevalo pa s publikacijo o neenakostih v zdravju, ki jo je predstavil Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Kje smo v primerjavi z drugimi državami
STARANJE V EVROPI
Pričujoča kolumna je prva v nizu, kjer bomo skušali predstaviti, kaj podatki največje evropske raziskave o staranju prebivalstva SHARE (Survey of Health, Ageing and Retirement in Europe) povedo o starajočem se prebivalstvu v Sloveniji z zdravstvenih, socialnih in ekonomskih vidikov. Čeprav SHARE slovi kot osnova množici znanstvenih študij in uradnih dokumentov, nastalih v preteklem desetletju in uporabljenih pri pripravi reform, bodo kolumne obarvane zelo poljudno in usmerjene k realnim problemom, ki zadevajo Slovenijo in njene starejše prebivalce. Tokrat bomo pogledali temo, ki je v Sloveniji najpogosteje na tapeti, ko govorimo o starejših: upokojevanje prebivalstva in pokojninska reforma.
