DOKUP POKOJNINSKE DOBE

Bralka M. K. iz Celja navaja, da je stara 61 let in da bo pogoj pokojninske dobe 39 let in 8 mesecev za predčasno pokojnino izpolnila šele oktobra drugo leto, če bo vse do takrat plačevala prispevek za prostovoljno zavarovanje, ki ga plačuje že nekaj let in znaša zdaj 228 evrov. Zanima jo, ali bi bilo dobro dokupiti manjkajočo pokojninsko dobo in prej uveljaviti predčasno pokojnino.

Upoštevaje starost bralke kot dejstvo, da je že dalj časa prostovoljno vključena v obvezno zavarovanje, bo lahko pri prvem izpolnjenem pogoju starosti uveljavila le pravico do predčasne pokojnine, seveda ob izpolnjenem pogoju pokojninske dobe. V prehodnem obdobju do leta 2018 se pogoji starosti in pokojninske dobe za predčasno pokojnino postopoma dvigujejo po 4 mesece vsako leto. V letu 2016 mora zavarovanka za uveljavitev pravice do predčasne pokojnine izpolniti pogoj starosti 59 let ter 39 let in 4 mesece pokojninske dobe, v letu 2017 pa starost 59 let in 4 mesece ter 39 let in 8 mesecev pokojninske dobe, leta 2019 pa bo končna starost že 60 let in 40 let pokojninske dobe.

ČAKANJE NA DELO DOMA

Bralčev delodajalec je v preteklosti občasno že zašel v poslovne težave, a jih je uspešno premagal, saj se je z zaposlenimi dogovoril za delno znižanje plač, ker dela ni bilo dovolj. Poslovne težave se mu napovedujejo tudi v prihodnjih mesecih, pri čemer pa ne more realno oceniti, koliko časa bodo trajale. Zaposlenim je kot enega mogočih ukrepov omenil »čakanje na delo« doma. Bralca zanima, kaj konkretno to pomeni, kolikšno plačo bo imel v tem času in kako dolgo lahko traja tak ukrep. Razmišlja, da bi bilo mogoče zanj bolje, če bi dobil odpoved in odpravnino, nato pa bi uveljavil pravico do denarnega nadomestila na zavodu za zaposlovanje.

Vlada Republike Slovenije je konec septembra potrdila predlog sprememb državnega proračuna za leto 2017 in njegov predlog za leto 2018. Podrobnosti izhajajo iz besedila predloga Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (ZIPRS 1718), ki ga je vlada posredovala v sprejem Državnemu zboru Republike Slovenije. Ta ga mora sprejeti še pred koncem leta. Zakon, če bo sprejet v predlagani obliki, bo med drugim pomembno vplival tudi na gmotni položaj upokojencev in upravičencev do drugih prejemkov, ki jih izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (zavod), obenem pa tudi na financiranje obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v naslednjih dveh letih.

SOLASTNIŠTVO IN PRODAJA

Bralkin brat ima predkupno pravico pri nakupu zemljišča, ki ga je bralka podedovala po starših. Brat je nameraval prevzeti kmetijo in se na tak način zavarovati, da drugi solastniki ne bi prodajali zemljišč. Kmetije ne obdeluje, zato bralko zanima, kako mora ravnati pri prodaji.

Solastnik ima vedno predkupno pravico, ne glede na to, ali je to dogovorjeno s pogodbo ali ne. Če bo bralka prodajala svoj delež na posamezni parceli ali na vseh parcelah, mora druge solastnike kot predkupne upravičence pisno s priporočeno pošto obvestiti o nameravani prodaji in pogojih prodaje ter jim ponuditi, da lahko solastniki nepremičnino kupijo pod enakimi pogoji. Predkupni upravičenci morajo v 30 dneh po prejemu obvestila o prodaji bralko obvestiti o tem, da uveljavljajo predkupno pravico.

Spomladi nas je klicala bralka, ki je razmišljala o tem, da bi se vključila v prostovoljsko delo. Ni vedela, kaj bi pravzaprav želela početi in na koga naj se obrne, zato smo jo usmerili na Slovensko filantropijo. Pred kratkim se je spet oglasila s samimi lepimi izkušnjami in predlogom, naj za prostovoljstvo navdušimo še koga. Z veseljem posredujemo nekaj informacij.

Najprej presodite, ali bi vam ustrezalo delo z živalmi, druženje s starejšimi, pomoč otrokom pri šolskih nalogah, pomoč tujcem pri učenju slovenščine ali kaj drugega. Že vnaprej premislite, koliko časa bi namenili za prostovoljsko dejavnost, ste se pripravljeni kam peljati ali ne bi želeli za uro ali dve iz domačega kraja. Tako boste lažje našli primerno dejavnost. Prostovoljce vedno potrebujejo tudi pri humanitarnih organizacijah, kot so Rdeči križ, Slovenska karitas, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Unicef, v zavetiščih za živali, dobrodošli so v domovih za starejše ali drugih socialnih zavodih, pri združenjih bolnikov ali invalidov ipd.

 KAKO SE PRILAGODITI NOVIM RAZMERAM

V svetovalnico je prišla oseminpetdesetletna gospa v stiski. Lani se je upokojila in od takrat samo še joka za vsako malenkost, je razdražljiva, pogosto ne spi, ima glavobole in je brez energije. Najpomembnejša težava je v tem, da ji je kar naenkrat začelo šumeti v ušesu. Zdravnik ji je povedal, da je diagnoza tinitus neozdravljiva in da se bo morala na šumenje enostavno navaditi, kar se ji zdi grozno.

Vsak med nami kdaj občuti žalost ali nemoč, vendar je razlika, ali gre za prehodne občutke ali pa za resno motnjo, ki negativno vpliva na počutje, medsebojne odnose, storilnost, občutek lastne vrednosti … Tako imenovana depresivna motnja ali depresija pomeni v prvi vrsti daljše, pogostejše ter intenzivnejše nihanje v razpoloženju in čustvovanju, kar posledično privede do spremembe vedenja in mišljenja.

NADSTANDARDNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE

Bralka, stara čez 60 let, razmišlja, da bi sklenila nadstandardno zdravstveno zavarovanje, vendar jo skrbijo morebiten drobni tisk, ki bi omejeval njene pravice, in stroški tega zavarovanja. Slišala je, da znašajo tudi do 100 evrov mesečno. 

Nadstandardno zdravstveno zavarovanje je primerno za tiste posameznike, ki ocenjujejo, da jim standardne pravice in storitve ne zadoščajo. Dejstvo je, da se obseg pravic in kakovost storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja znižujeta. Bistvo nadstandardnega zavarovanja je v tem, da vam zagotavlja višji standard zdravstvenih storitev. Z njim običajno pridobite boljše bivanje in oskrbo v zdraviliščih in bolnicah (plačilo dodatnih stroškov), pravico do vračila stroškov za zahtevnejše zdravstvene pripomočke, materiale in zdravila, zagotavljanje zdravstvenih storitev v osnovni zdravstveni dejavnosti pri zdravniku, ki ni vaš osebni zdravnik, zobozdravnik ali ginekolog, in uveljavljanje storitev v samoplačniških specialističnih ambulantah.

PREMESTITEV NA DRUGO DELOVNO MESTO

Bralec zaradi napovedane reorganizacije in ukinitve nekaterih delovnih mest pričakuje, da bo premeščen na drugo delovno mesto. Kolegi so že dobili nove pogodbe o zaposlitvi, kjer je tudi klavzula o poskusnem delu. Zanima ga, ali lahko ostane brez odpravnine in pravic na zavodu za zaposlovanje, če ne bo uspešno opravil poskusnega dela, čeprav je v podjetju zaposlen že vrsto let in je star 52 let.

Strah bralca je odveč. Klavzula o poskusnem delu je sicer popolnoma korektno dogovorjena tudi v takem primeru, ko z delavcem sklenejo novo pogodbo o zaposlitvi, saj bodo v poskusni dobi preverjali delavčevo strokovnost oziroma usposobljenost za delo na drugem delovnem mestu, ki po vsej verjetnosti zahteva tudi določena dodatna in drugačna znanja, kot jih zahtevajo na zdajšnjem delovnem mestu. Če poskusne dobe ne bo uspešno opravil, mu bo delovno razmerje sicer prenehalo, toda upravičen bo do odpravnine, in sicer v višini, kot če bi prejel odpoved zaradi poslovnega razloga. Ker bralec ni navedel podatka o tem, koliko časa je zaposlen pri tem delodajalcu, naj mu bo v pomoč 108. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki opredeljuje odpravnino.