-
Hvaležnost
V svetovalnico je prišla naročnica, ki je večinoma nezadovoljna s svojim življenjem. Nič ji ne gre tako, kot bi si želela. Kot pravi, je mož z leti postal dolgočasen in si nimata skoraj več kaj povedati; nima nobene prave prijateljice, saj so se v preteklosti vse izkazale za sebične, kadar je kaj potrebovala, zato je razočarana tudi nad njimi. Hčerka se nikakor ne odloči, da bi imela otroka, in bi tako ona postala stara mama, kar si tudi želi. Naročnica je depresivna, ne vidi nobenega veselja v svojem življenju, niti to se je ne dotakne, da je kljub zrelim letom njeno telesno zdravje na zavidljivi ravni in da v resnici nima ne finančnih in tudi kakšnih drugih večjih težav ne.
-
Za osebno dopolnilno delo obvezne vrednotnice
V skladu z Zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanju dela na črno je 1. januarja 2015 začel veljati nov sistem osebnega dopolnilnega dela, ki je uvedel vrednotnico. V primerjavi z dosedanjim sistemom pravilnik dovoljuje precej širši nabor del, ki jih bodo posamezniki lahko opravljali, kot so inštrukcije, glasba, občasna šiviljska in čevljarska dela, popravila. Osebno dopolnilno delo lahko opravlja tudi upokojenec.
Možnosti sta dve: lahko opravljate osebno dopolnilno delo za druge, torej bo naročnik, ki bo lahko samo fizična oseba, za vas kupil vrednotnico, ali pa boste kupili vrednotnico zase in boste prek osebnega dopolnilnega dela prodajali izdelke, gozdne sadeže, zelišča ipd.
-
OBMOČNE ENOTE ZPIZ:
Območna enota Maribor je po številu zaposlenih druga največja Zpizova enota v Sloveniji z 72 zaposlenimi; od teh jih osem dela na ptujski izpostavi. Na lokaciji območne enote pa ima, kot pojasni njena direktorica Breda Prah, svoje prostore še trinajst zaposlenih iz službe za (domačo in mednarodno) revizijo sektorja za izvajanje zavarovanja, devet zaposlenih iz sektorja za izvedenstvo in dva sodelavca pravne službe sektorja za pravne in splošne zadeve.
»Naša enota se je na sedanjo lokacijo preselila pred dobrimi štirimi leti, saj je bila v prejšnjih prostorih sredi mesta že precejšnja stiska, delovno okolje je bilo pretesno in glede na zahteve sodobnega poslovanja s strankami v veliki meri neustrezno. Tako je zdaj delo s strankami, zaradi katerih tudi smo, bistveno prijaznejše kot prej, saj je na voljo šest pisarn za individualno obravnavo, vložišče je bolj funkcionalno in večje, invalidske komisije so v pritličju, sama logistika je bistveno bolj prilagojena našim potrebam in potrebam strank,« ne skriva zadovoljstva dvainpetdesetletna univerzitetna diplomirana ekonomistka Breda Prah, ki je na mestu direktorja mariborske območne enote pred desetimi leti nasledila sedanjega generalnega direktorja Zpiza Marijana Papeža, pred tem pa je osem let delala na upravni enoti Maribor in dobrih deset let v gospodarstvu (TAM in TIMA Holding).
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
OPERACIJA HRBTENICE V TUJINI
Bralka je stara 65 let in mora na operacijo hrbtenice. Pred približno letom dni so ji v UKC povedali, da so čakalne dobe za operacijo hrbtenice tudi dve leti in več. V zadnjem letu dni se ji je stanje poslabšalo, zato potrebuje operacijo čim prej. Ko je spet poklicala v UKC, so ji povedali, da so se čakalne dobe celo podaljšale, tako da lahko operacijo pričakuje najprej v letu 2016. To pa se ji zdi predolgo. Zato jo zanima, ali ima zaradi tega pravico, da jo operirajo v tujini.
Na vprašanja za izboljšanje bivanja starejših odgovarja Alenka Ogrin
Poklicala je zaskrbljena starejša gospa, ki se ji je približeval termin za dolgo pričakovano operacijo kolena, sama pa je doma skrbela za moža v začetnem stadiju demence. Skrbelo jo je, kdo bo skrbel zanj, ko bo ona na operaciji in po njej, ko bo njena mobilnost omejena?
Gospa je stara 76 let, njen mož pa že več kot 80. Živita sama v večjem stanovanju v ljubljanski stanovanjski soseski in sta brez potomcev ali drugih sorodnikov, ki bi jih lahko prosila za pomoč. Gospa je že dolgo čakala na operacijo in potihoma računala, da bo mož, ki je zaradi prvih znakov demence postajal vedno bolj zmeden in odvisen od njene pomoči, pristal na začasno nastanitev v domu za starejše. A ko je prejela datum operacije, mož ni hotel niti slišati za začasno selitev od doma, postal je nemiren, celo agresiven. Gospa je bila obupana, razmišljala je že, da bi odpovedala operacijo.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
ZAVAROVANJE ZA OŽJI OBSEG PRAVIC
Bralka N. T. iz Ljubljane navaja, da je sinu začela plačevati prispevke za pokojninsko zavarovanje že v času študija. Ker sin po zaključku študija leta 2012 ni dobil zaposlitve, mu še kar naprej plačuje prispevke za prostovoljno zavarovanje. Glede na to, da je bil sin na dan 31. 12. 2012 prijavljen pri zavodu za zaposlovanje, je imela možnost, da še naprej plačuje nižje prispevke za pokojninsko zavarovanje. Zanima jo, ali je sploh smiselno še naprej plačevati prispevke oziroma kakšne pravice iz pokojninskega zavarovanja bo lahko uveljavil v prihodnosti.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
STATUS STAREJŠEGA DELAVCA IN ODPOVED
Bralec pravi, da je delodajalec pred kratkim zaposlenim napovedal, da bo moral odpustiti nekaj zaposlenih, če se poslovne okoliščine ne izboljšajo. Ker je bralec star več kot 55 let, ga zanima, ali ga status starejšega delavca varuje pred odpovedjo zaradi poslovnih razlogov.
Nujno je ločiti dva na videz zelo podobna pojma, ki jih je uvedel novi Zakon o delovnih razmerjih ZDR-1 (Ur. list RS, št. 21/2013), saj imata različne pravne posledice.
Status starejšega delavca imajo tudi po novem zakonu ZDR-1, ki velja od 12. 4. 2013 naprej, tisti, ki so stari 55 let ali več, ne glede na dopolnjeno delovno ali pokojninsko dobo. Tak cenzus velja tako za moške kot ženske, starostni pogoj pa se v naslednjih letih ne zaostruje. Starejši delavec je že na podlagi zakona upravičen do treh dodatnih dni letnega dopusta, delodajalec pa mu npr. brez njegovega pisnega soglasja ne sme odrediti nadurnega ali nočnega dela. Po starem zakonu (ZDR) je bil status starejšega delavca pomemben tudi kot varovalna določba za relativno varstvo pred odpovedjo zaradi poslovnih razlogov.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
TERJATVE BIVŠE SNAHE
Bralkin sin se je ob ločitvi zavezal, da bo bivši ženi plačal določeni znesek, vendar svoje obveznosti ni izpolnil. Po ločitvi je prišlo do dedovanja po njegovem očetu oziroma bralkinem možu. Sin se je dedovanju po očetu odpovedal v korist matere, naše bralke. Bivša snaha zdaj zahteva, da ji bralka prepusti ta dedni delež, da bi s tem dobila poplačano svojo terjatev. Bralka razmišlja, da bi se težav najrajši rešila tako, da bi dedni delež vrnila.
Že sprejetega dednega deleža ni mogoče vrniti. Ko je bralka prevzela zapuščino po pokojnem možu ter tudi delež, ki ji ga je prepustil sin, je dokončno postala dedinja.
Pogoj za izredno uskladitev verjetno izpolnjen, izvedba pa vprašljiva
Kot je bralcem znano, se vrednost pokojnin v času njihovega izplačevanja ohranja z usklajevanjem. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki velja od 1. januarja 2013, je dotedanja pravila usklajevanja pokojnin spremenil.
Poenostavljeno povedano: uskladitev pokojnin, ki se izvede enkrat letno v mesecu februarju, po novem temelji na zakonsko določenih deležih porasta bruto plače in cen življenjskih potrebščin v preteklem letu v predpisanih obdobjih. Na novo določen način pa v praksi še ni zaživel. V letu uveljavitve zakona je bila namreč uskladitev pokojnin izvedena v skladu z njegovimi prehodnimi določbami, ki se razlikujejo od na novo določenih pravil. Uskladitev na tej podlagi je bila kar se da skromna, saj je znašala le 0,1 odstotka. Izvedbo uskladitev pokojnin v letih 2014 in 2015 pa je onemogočil Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015! Določil je namreč, da se ne glede na določbe sistemskega zakona do konca leta 2015 pokojnine ne usklajujejo.
Uskladitev statusa z novo zakonsko ureditvijo
Ni dolgo tega, ko ste lahko v številnih medijih zasledili informacijo o tem, češ da ZPIZ nekaterim upokojencem jemlje pokojnino oziroma jim po uradni dolžnosti priznava status zavarovanca oziroma celo izdaja odločbe o vračilu pokojnine zaradi preplačila. Lahko bi rekli, da je nastala prava zmeda, vendar pa se je treba vprašati, kdo je to zmedo povzročil. Za lažje razumevanje nastale situacije je prav, da se vrnemo nekaj let nazaj.
V sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki temelji na vzajemnosti in solidarnosti, je bilo že od nekdaj uveljavljeno načelo, da opravljanje dela oziroma samostojne dejavnosti ni združljivo s sočasnim uživanjem pokojnine. Kajti tako plača kot pokojnina sta temelj za preživetje upravičenca. To načelo žal ni bilo vedno dosledno izpeljano v zakonodaji. Do odstopa od načela nezdružitve opravljanja dela oziroma dejavnosti in hkratnega uživanja pokojnine je prišlo predvsem v času, ko je veljal ZPIZ-1, to je od 1. 1. 2000 do 31. 12. 2012.