Diabetično stopalo je hud zaplet sladkorne bolezni, ki se pojavi vsaj pri petini bolnikov. Tako stopalo je zelo občutljivo, rane se dolgo celijo in obloge zanje mora bolnik kupovati sam, kar ni zanemarljiv strošek, poudari Slavica Mankoč, medicinska sestra v specialistični ambulanti za diabetike Zdravstvenega doma Koper.

Slavica Mankoč pojasni, da gre lahko pri diabetičnem stopalu za okvaro živčevja (nevropatijo), motnje prekrvitve (ishemijo) in še največkrat kombinacijo obojega. Taka stopala je treba skrbno varovati, negovati in pregledovati. Zaradi okvare živčevja lahko pride do poškodbe, ki je morda bolnik niti ne čuti. Včasih pa so stopala tako občutljiva, da je za nastanek rane dovolj že poudarjen šiv na nogavicah ali pa brisanje z brisačo med prsti, pove sogovornica. Sladkorne bolnike zato v ambulantah skušajo čim bolje naučiti pravilne skrbi za stopala, o čemer se pogovorijo z vsakim posebej in v skupinah.

Pravilno gibanje in s tem tudi ohranjanje gibljivosti sta poleg telesne higiene osnovna skrb za telo pred vsakodnevnimi opravili in po njih. Delo od nas pogosto zahteva visok korak, za katerega je treba imeti dobršno mero gibljivosti in moči. In ohranjanju tega je namenjena tokratna vadba. Če vsak dan namenite le nekaj kratkih minut izbranim vajam, bo vaše telo veliko gibljivejše in krepkejše.

Za ogrevanje ponovite vse vaje iz prejšnje številke. Zadnji dve vaji sta namenjeni naprednejšim rekreativcem.

Ob omembi krompirja mi spomin zaplava v srečno otroštvo, ko smo pastirji in pastirice zagrebli krompir v žerjavico in nestrpno čakali, da je bil pečen. Potem smo ga vročega prekladali iz roke v roko in ga pihali ... Sosedov Stane, ki je bil najstarejši med nami, je po navadi iz žepa potegnil zavitek s soljo in jo stresel na apnenčast kamen, da smo lahko vanjo točali krompir. Nemalokrat smo bili tako zatopljeni v kuharsko specialiteto, da so nam krave ušle, kamor jim nismo dovolili ...

 Vemo, da je krompir prišel k nam po odkritju Amerike in je darilo Indijancev, za katerega se nismo nikdar ustrezno zahvalili. V Franciji so ga oblastniki širili z zvijačo: ob krompirjeva polja so postavili vojaške straže, češ da gre za strateško rastlino. In Francozi so ga prav zaradi skrivnostnosti kradli, pri čemer so vojaki po ukazu namerno »pogledali stran«.

Marsikdo je že slišal za to, da risanje pomirja. Znano je, da so si z risanjem v beležnice, ki so jih pretihotapili, pomagali celo v koncentracijskih taboriščih, da so lažje prenesli težke stiske. Spoznanja, ki so jih poznale že generacije pred nami, so psihologi uporabili v obliki metode, ki jo poznamo pod imenom likovna terapija ali pomoč z likovno umetnostjo. 

Pri tem ne gre samo za likovno ustvarjanje, ampak je risba prej kot nekakšno sredstvo, da se ob njej lahko pogovarjamo o svojem življenju. Na primer, če narišemo dom upokojencev, se ob tem lahko pogovorimo z likovnim terapevtom o tem, kako ga doživljamo: bi morda želeli živeti v domu, pa nas skrbi, kako bo, bivamo v domu, pa nam kaj ni všeč, in podobno. Na kratko povedano, je risba bolj iztočnica za pogovor o življenju, čustvih, mislih, mnenjih, predsodkih, stiskah, bolečini itd.

Ko se počutimo slabo, ker smo povsem brez energije, gre pravzaprav za to, da energije v našem telesu ne potekajo pravilno; namesto da bi se križale in tako med seboj komunicirale, potekajo – zaradi stresa in drugih slabih vplivov – vzporedno. Zato nimajo moči. A naše dlani so kot elektromagnet, s katerim uravnavamo energije, pomirimo telo, celo preprečimo bolezni ali jih pomagamo preboleti, razlaga Maja Florjanič, doktorica farmacije. Tako kot Donna Eden, avtorica te metode in številnih knjig, je tudi Maja, ki se je šolala pri njej, spoznala energijsko medicino, ko je iskala alternativno pomoč za svoje zdravstvene težave.

Najpogostejši vzrok bolečine v sklepu je njegova obraba. Ta z leti bolj ali manj prizadene vse ljudi, a pri vseh to ne pomeni enake bolečine. Ena od raziskav zdaj kaže, da sta lahko tudi škripanje in pokanje v kolenu opozorilo.

Udeležencev raziskave, ki so jih vzeli pod drobnogled, je bilo skoraj 3500 in vsi so imeli večje tveganje za razvoj osteoartroze v kolenu, a na začetku raziskave še niso čutili pogostih bolečin. Med tistimi, pri katerih se je v naslednjem letu dni pojavila bolečina v kolenu, pa jih je že na začetku raziskave imelo več kot 75 odstotkov znake osteoartroze na rentgenskih slikah. To pomeni, da bi prav glasno koleno lahko pomenilo večje tveganje za pojav bolečine.

Kot svetuje ljudska medicina, je treba za dolgo trdno zdravje vsak dan na tešče spiti kozarec vode z žlico domačega nepasteriziranega jabolčnega kisa. To uravnava holesterol in krepi imunski sistem. Še bolj pomaga, če dodamo žlico medu, in sicer za zdravo srce in ožilje ter za obnovo in pomlajevanje tkiva, saj je v medu obilica kalija.

Skrivnost nedestiliranega pravega jabolčnega kisa za naše zdravje je v tem, da ima učinkovito jabolčno in ocetno kislino in veliko več mineralov, zlasti kalija in vitaminov. Toda vse te zdravilne sestavine vsebuje le domači kis, ki ne gre skozi postopke filtriranja, pasteriziranja in destiliranja; ti kisu odvzamejo precej zdravilnih učinkov. Naravni nedestilirani jabolčni kis je rumenkast in rahlo moten. Kis moramo pripravljati iz svežih izbranih in popolnoma zdravih dozorjenih jabolk brez vsakršne gnilobe. Jabolčni kis mora zoreti v lesenih sodih, ker snovi v lesu spodbujajo naravno fermentacijo.

Današnje vaje so univerzalne, in če boste upoštevali tudi pravilnost izvedbe, se lahko nadejate hitrih in dobrih učinkov brez škodljivih posledic. Univerzalnost vaj se pokaže v tem, da jih lahko naredite vedno, ko imate čas, in zanje potrebujete le dobro voljo in vztrajnost ter običajna vsakodnevna oblačila. Pomembno je, da ta ne vežejo čez pas in sklepe, da ne onemogočajo trebušnega dihanja in ne omejujejo gibanja v sklepih, predvsem v ramenih, kolkih in nasploh sklepih nog.

Drugo in tretjo vajo naredite na trši podlagi, najbolje na vadbeni blazini na tleh ali na preprogi.