Sladkorno bolezen obvladajmo skupaj
Svetovni dan zdravja, praznujemo ga 7. aprila, je bil letos posvečen obvladovanju sladkorne bolezni. Diabetes je kronična presnovna bolezen, za katero je značilno dolgotrajno povišanje krvnega sladkorja, kar vodi do hudih okvar ožilja in posledično do srčnega infarkta in možganske kapi, okvare ledvic, živčevja in oči. Število bolnikov po vsem sveti zelo hitro narašča. Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije bo do leta 2030 sladkorna bolezen 7. glavni vzrok umrljivosti na svetu.
V Sloveniji se je od leta 2010 do 2014 število bolnikov, ki zaradi sladkorne bolezni prejemajo zdravila, povečalo za 12,5 odstotka, diabetes naj bi imelo okrog 200.000 ljudi, od tega jih vsaj 80.000 še nima diagnoze. Hitreje narašča število prebivalcev s sladkorno boleznijo tipa 2, kar je povezano zlasti s staranjem prebivalstva in nezdravim življenjskim slogom.
-
Število naglušnih narašča tudi zato, ker se zaradi sodobnega načina življenja povečuje izpostavljenost hrupu (na delovnem mestu, v prostem času zaradi poslušanja zelo glasne glasbe, pogoste uporabe slušalk ipd.). Za večino težav s sluhom pa je vendarle krivo staranje, ki vpliva na slabše delovanje vseh čutil in organov. Izgubljanje sluha poteka počasi in postopoma.
Spremembe v sluhu se sicer začnejo že v pozni mladosti, ko počasi odmirajo čutnice, ki so odgovorne za zaznavanje tonov zelo visokih frekvenc. Izgube sluha sicer ne zaznamo. Z leti se okvara postopoma širi tudi na področje nižjih frekvenc, ki so pomembne za sporazumevanje. Tako oseba ne sliši zvonjenja telefona, budilke, ptičjega petja, otroških glasov. Vse slabše razume glasove iz radijskega ali televizijskega sprejemnika, ki ju zato naravnava na vedno višjo glasnost, česar niti ne opazi, dokler ga na to ne opozorijo svojci ali jezni sosedi. Kar naenkrat osebe v njegovi bližini govorijo pretiho in nerazločno. V trgovini ali gostinskem lokalu pa sploh zelo težko sledi pogovoru. Če ne prej, je to znamenje, da moramo obiskati osebnega zdravnika, ki nam bo napisal napotnico za specialista otorinolaringologa. Sluh se nam namreč ne bo izboljšal, kvečjemu se stanje slabša.
-
Da je temeljito pospravljanje kuhinje nujno spomladansko opravilo, nas kmalu opomnijo razne »žuže muže«, ki se v tem času znova zbudijo. Končni rezultat čiščenja in pospravljanja ni le bleščeča kuhinja, ampak predvsem zdrav in varnejši vsakdan.
Naj bo hladilnik, zamrzovalnik, shramba v kleti ali omarica z živili, povsod vsako hrano pregledamo, preverimo njeno stanje in datum/rok trajanja. Tako morda odkrijemo, da so odprti kar trije zavitki sezama, manjka pa nam riž.
Red v omaricah. Kritično pregledamo vse omarice s hrano in shrambo z zalogo konzerviranih živil. Vložnine so obstojne vsaj do naslednje sezone, le da postopno izgubljajo hranilne snovi. Zato v tem mesecu porabimo presežke. Pri meni skoraj vedno ostane kak kozarec marmelade, paradižnikove omake, kompota. Zato zdaj pečem buhteljne, se veselim francoske solate in kuham juho iz domačega paradižnikovega soka, tako pa izpraznim police in pomijem še zadnje kozarce ter steklenice do prve višnjeve marmelade v juniju.
-
Pomlad je čas prebujanja organizma, ki sledi naravi in dogajanju v njej. S pomladjo pa prihaja utrujenost, smrkanje, pogosta zaspanost in potreba po počitku. Zbuditi se je treba, kajti telo potrebuje kar nekaj časa, da se privadi na spremenjene temperature, daljše dneve in krajše noči. Pri teh težavah nam je v veliko pomoč gibanje v naravi, druženje ter prehrana, ki sloni na pomladni ponudbi iz narave.
Marsikje je ustanovljena šola zdravja (pravzaprav po Sloveniji deluje že 108 skupin v okviru društva Šola zdravja), kjer usposabljajo posameznika za zdravo ravnanje s samim seboj in svojim telesom ter umom. Ustanovitelj tovrstne vadbe v današnjem času je dr. Nikolay Grishin. Vadba in način življenja sta se razširila po večjem delu razvitega sveta. Oblikovale so se vaje, ki so dopuščale in dopuščajo gibanje, prilagojeno posamezniku, kot tudi način življenja. Najprej se je učenje ustalilo na skupinskem gibanju, prehrani iz domačega okolja, druženju na vseh področjih – od hrane do kulture.
Brez očal so lahko tudi starejši
Očesne operacije so postale izjemno pogoste, nam je pritrdila oftalmologinja mag. Kristina Mikek, dr. med. To niso več le laserski posegi za odpravo dioptrije, ampak tudi menjave očesnih leč, za katere se ljudje ne odločajo le ob pojavu sive mrene, ampak že prej – ko se pojavi starostna daljnovidnost. Vzroke za vse večje povpraševanje strokovnjakinja vidi v tem, da so se laserski posegi izkazali kot zanesljivi in uspešni v razvoju sodobnih znotrajočesnih leč. Res pa takih posegov zdravstveno zavarovanje ne krije.
-
Torbice so letos raznih barv, velikosti in oblik. Izberite tako, ki vam bo glede na postavo, slog oblačenja in potrebe tudi najbolj ustrezala.
Izbirate lahko med klasičnimi odtenki: bež, peščena, rdeča, ki je tudi že postala klasika, ter po mili volji dodajate druge odtenke, kot so močna modra, rumeno zelena, turkizna ... Če je vaša garderoba barvno manj izrazita, vam priporočam, da se odločite za kakšen barvitejši odtenek. Lahko je torbica celo dvo- ali večbarvna, res pa ni primerna za vse kombinacije.
Nosna sluznica varuje pred okužbo
Nos, natančneje nosna sluznica, je prva obrambna linija našega telesa, saj zrak, ki ga vdihnemo, očisti delcev prahu in umazanije. Poleg tega navlaži in segreje suh in mrzel zrak. Tako nos zaščiti druge organe (obnosne votline, žrelo, srednje uho, pljuča) in organizem pred okužbami, saj se v njem zadrži kar 80 do 90 odstotkov mikroorganizmov, povzročiteljev okužb (virusi, bakterije in glive) ter alergij. Če pa imamo v nosu malo sluzi, se obramba precej zmanjša in mikrobi imajo prosto pot v dihalne poti in naprej v pljuča. Poleg tega, da je suha sluznica veliko dovzetnejša za bolezni, je tudi razdražena in nas peče ali celo boli.
Zapomni si, da se kasneje spomniš
Spominu najbolj škoduje osamljenost, pravi trenerka spomina Jasmina Lambergar, univ. dipl. teol. Če se ne pogovarjamo, ne izmenjujemo misli in ne poslušamo drugega, ne krepimo pozornosti, zato se možgani polenijo in spomin hitreje peša.
Jasmina Lombergar je pridobila mednarodni certifikat za trening spomina in po vsej Sloveniji ter za vse generacije izvaja delavnice Možganski fitnes za krepitev spomina, vaje za sproščanje in za izboljšanje pozornosti (tudi za podjetja) ter individualne vaje za spomin.
-
Ah, ta naš hrbet. Le kako bi bilo, če ga ne bi imeli? Pomislite, kako ga čutite po delu in po predolgem lenarjenju. V vsakem primeru je potreben večje razbremenitve ali pa krepitve.
Hrbtenica je glavni steber našega telesa. Ne le da vseh triintrideset (pri nekaterih štiriintrideset) vretenc lepo sede eno na drugo v lepo speljani črki S, predvsem je pomembno, da je v njej skrit glavni kanal t. i. živčne elektrifikacije našega telesa. Kar predstavljajte si, da sredi noči »crkne« glavni električni vod za hišo. Enostavno obstanete in tipate v temi. V primeru hrbtenice pa je zadeva veliko bolj zapletena, saj vas njeno nepravilno delovanje počasi pripelje celo do usahnitve skoraj vseh funkcij v telesu. Če se zavedamo tega, imamo več kot dovolj razlogov, da se ji redno in pravilno posvečamo.
-
Hiter in stresen način življenja, nezdrava prehrana in onesnaženo okolje so glavni krivci, da se težave s kožo, ki so bile nekoč značilne le za določena leta, pojavljajo v vseh starostnih obdobjih. Že samo košček suhe in srbeče kože nas ovira in tudi akne, ki se pojavljajo na obrazu, so zelo nadležne. Še huje je pri luskavici, ko je močno pordela večja površina kože, ki se lušči v velikih količinah, ter pri atopičnem dermatitisu, saj vneta koža močno skeli in srbi.
Ljudje, ki imajo te težave, so večinoma poskusili vse, da bi jih omilili, saj jih ovirajo pri vsakdanjih opravilih, predvsem pri družabnem življenju.