Ni se prijetno zbuditi z zabuhlimi očmi, saj otekle zgornje in spodnje veke močno spremenijo videz obraza. Če se vam to zgodi le tu in tam, si lahko pomagate na naraven način, sicer pa obiščite zdravnika.

Zabuhle oči so običajno posledica pomanjkanja spanja ali močnega joka pa tudi fizičnega ali duševnega stresa. Pojavijo se tudi kot opozorilo, da smo zaužili preveč slane hrane, vnesli v telo preveč toksinov, aktivno ali pasivno kadili in nezmerno pili alkohol. Lahko imamo zabuhle oči tudi zaradi težav s sinusi, zaradi vnetja oči pri kontaktnih lečah ali zaradi alergene kozmetike. Za vse naštete vzroke je značilno, da so oči občasno zabuhle in da zabuhlost lahko omilimo sami. Če pa gre za pogosto težavo ali za hudo obliko zabuhlosti, je potrebno zdravljenje.

Juha iz gomoljne zelene (šelinka)

Za 4 osebe potrebujemo:

velik gomolj zelene

2 krompirja

korenček

čebulo

malo maščobe

1 do 1,5 l neslane jušne osnove ali vode

sol, poper po potrebi

brizg limonovega soka ali vina

panceto, pršut, klobaso ali slanino za dodatek

Priprava: Vso zelenjavo olupimo in očistimo ter narežemo na kocke. V loncu na malo maščobe na hitro popečemo koščke pancete, jih stresemo na krožnik in prihranimo.

V lonec nato damo vso narezano zelenjavo, prilijemo toliko jušne osnove ali vode, da je zelenjava pokrita, rahlo solimo, zavremo, nato ogenj zmanjšamo in juho pokrito kuhamo še 15 minut, da se zelenjava povsem zmehča. Tretjino do polovice količine juhe v posebni posodi pretlačimo s paličnim mešalnikom ali kar z vilicami, nato vrnemo v lonec k preostanku juhe in prilijemo jušno osnovo, kolikor je potrebujemo. Ali pa juho v celoti pretlačimo v kremno juho, kakršna je na sliki.

Herpes zoster ali pasovec povzroči virus varicella zoster, ki spada v skupino herpesnih virusov in s katerim se običajno prvič okužimo že v otroštvu. Takrat virus povzroči norice, ki običajno izzvenijo brez zapletov. Po ozdravitvi noric ostane virus v mirujočem stanju v živčnih ganglijih možganskih in hrbtenjačnih živcev do konca življenja. Ob morebitnem padcu odpornosti v kasnejših letih življenja se lahko reaktivira in povzroči pasovec.

Za pasovcem zbolevajo običajno ljudje med 50. in 70. letom starosti, četrtina obolelih pa je mlajša od 40 let. Pasovec je pogostejši pri imunsko oslabelih ljudeh, ki se zdravijo zaradi malignega obolenja ali druge težje bolezni, vendar se neredko pojavi tudi pri povsem zdravih ljudeh. Sproži ga lokalna poškodba, stres ali sončna opeklina. Pretirano izpostavljanje UV-žarkom zmanjša splošno telesno odpornost in lokalno odpornost kože, tako da je pojav pasovca pogostejši poleti, tako kot je pogostejši herpesni izpuščaj na koži in sluznicah, povzročen z virusom herpes simplex.

V Duhovni skupnosti Oriš – energij narave je približno 400 Slovencev. Njihov center je na Bizeljskem, kjer imajo tik ob gradu svoj tempelj, ta pa velja za največji center v Evropi. Trikrat na leto ima v njem svoja predavanja tudi vodja skupnosti dr. Síkírù Sàlámì - Bàbá King. Po rodu je Nigerijec in je doktor socioloških znanosti, bil je univerzitetni profesor katedre za afrikanistiko na Univerzi v São Paulu, študiral in predaval pa je tudi v Angliji, nato pa se je preselil v Brazilijo in tam ustanovil center. Od leta 2000, ko je bil center v Braziliji postavljen, se po svetu močno povečuje število zainteresiranih za filozofijo oriš.

Oblačila za spanje so postala več kot le to. Sestavljena so iz vsaj treh kosov, ki se dopolnjujejo med seboj, in so kot nalašč za nošenje v poznih zimskih jutrih ali ob večernih razvajanjih pri branju dobre knjige. Spalna moda prisega na kombinacije barv, tople in mehke materiale ter domiselne cvetlične vzorce in prisrčne motive.

Tradicionalni kosi, kot sta klasična pižama in spalna srajca, so redki, vendar še vedno uporabni za vse, ki ste zapriseženi klasiki. Materiali so kljub tradicionalnemu videzu modelov udobni, mehki in prožni.

 Vzdrževanje osebne higiene vpliva na dobro psihofizično počutje in ohranja človekovo dostojanstvo. Z umivanjem odstranjujemo odmrle kožne celice, znoj, vidno umazanijo, neprijeten vonj in izločke, hkrati pa pospešimo prekrvavitev kože.

Kadar starostnik potrebuje pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, lahko občuti sram in nelagodje, zato poskrbimo za zasebnost. Druge osebe naj ne vstopajo v prostor, vrata naj bodo zaprta. Starostniku povemo, kaj bomo počeli, dotikamo se ga obzirno ter spoštljivo in razgalimo samo tisti del telesa, ki ga umivamo. Poskrbimo za umivanje telesa, higieno ustne votline, striženje nohtov, urejanje pričeske, pri moških za britje brade in urejanje brkov.

Učinkovit imunski sistem je najboljše varovalo pred virusi in drugimi vsiljivci, ki ogrožajo telo. Njegova temeljna naloga je, da prepozna vsiljivca in organizira učinkovito obrambo. Ker je sistem, pomeni, da je sklop usklajenega delovanja več organov: bezgavk, limfnih žil, vranice, kostnega mozga, priželjca, mandeljnov ter skupkov imunskih celic v sluznici dihal in črevesnih celicah. Dejstvo je tudi, da je imunski sistem odraz naše prehrane.

Imunski sistem bi lahko primerjali z dobro organizirano vojsko. Ta varuje telo z različnimi »rodovi, sistemi in podsistemi«, ki morajo delovati skladno, če naj zagotovijo zmago. Nekatere celice imunskega sistema potujejo s krvjo po telesu in iščejo vsiljivce, druge čakajo v zasedi. Vsi »rodovi vojske« imunskega sistema so nenehno v medsebojnem stiku prek živčnih poti, živčnih sporočil in hormonov. Če zataji samo eden od podsistemov, se obrambni sistem »sesuje«. In bolezen je tu!

Tokrat predstavljamo dve vaji, s katerima si lahko popestrite sprehod in obenem razgibate stopala, dlani in hrbtenico ter okrepite celo telo. 

Sprehod, ki ga začnete s počasnimi koraki in potem hitrost počasi stopnjujete, je že sam po sebi ogrevanje. Če sprehajalec pozna in upošteva nekaj osnovnih načel, je sprehod z eno ali dvema vajama idealna telesna obremenitev, ki zadošča za ohranjanje osnovne telesne kondicije in gibljivosti.

Poglejmo, katera so tri osnovna načela. Prvo in temeljno je enakomerno dihanje skozi nos. Ob tem se zrak pred prihodom v pljuča očisti in ogreje, kar je še posebej pomembno v zimskem času. Drugo je stopnjevanje obremenitve (hitrosti in intenzivnosti) pri prav vsaki obremenitvi in se lahko pri posamezniku razlikuje od dneva do dneva pa tudi vmes. Tretje načelo je razbremenitev in sprostitev.