Starejši
Hemoroidi – pogosta nevšečnost
Dobro počutjejanuar '20Ljudje Zdravje Starejši
Povečani hemoroidi ali zlata žila so nevšečnost, s katero se vsaj enkrat v življenju sreča več kot polovica ljudi, pogostejši pa so pri srednji in starejši generaciji ter med moškimi. Lahko so zelo neprijetni in boleči, vendar v večini primerov niso nevarni. Povečani hemoroidi so najpogostejši vzrok za krvavitve iz zadnjega dela črevesa, do katere sicer lahko pride tudi zaradi boleče kožne razpoke (analne fisure).
Gre za posebne vrste krvnih žil v kanalu zadnjika. Glede na velikost in njihovo lego ločimo hemoroide na notranje in zunanje. Notranji hemoroidi so zaradi manjšega števila živčnih končičev v danki milejši in nastanejo v zadnjiku. Gre za majhne nabrekle vene na stenah zadnjika in običajno niso boleči, nanje pa opozarja sveža svetlo rdeča krvava sled na toaletnem papirju ali blatu. Lahko zdrknejo skozi zadnjično odprtino, vendar se vrnejo sami ali jih lahko s prstom nežno potisnemo nazaj. Kadar se hemoroidi ne vrnejo v notranjost, jih v hujših primerih analne mišice stisnejo in tako preprečijo dostop krvi v hemoroide, kar privede do nastajanja krvnih strdkov in hudih bolečin. Zunanji hemoroidi pa ležijo pod kožo na zunanji strani zadnjika. Zaradi velike oživčenosti zadnjika so zelo občutljivi in bolj boleči, lahko srbijo in občasno zakrvavijo, pogosto pa se tudi vnamejo. V njih se oblikujejo krvni strdki, ki povzročijo nastanek zelo bolečih zatrdlin.
-
Prosti časjanuar '20Ljudje Starejši
Samozavestnim otrokom je marsikaj lažje. Pogumnejše se lotijo novih nalog, saj verjamejo, da jih bodo zmogli. Ob neuspehu dalj časa vztrajajo, zato pridobijo več izkušenj, se več naučijo in več dosežejo. Lažje prenesejo poraze. Kako lahko pomagate vnuku graditi samozavest?
Nekoč je veljalo, da se otrok ne sme hvaliti, da se ne bodo prevzeli. Potem je veljalo, da jih je treba kar naprej hvaliti, da bodo čim bolj samozavestni. Toda nobena skrajnost ni dobra. Vsi poznamo koga, ki ni dovolj samozavesten, da bi se znal primerno ceniti, in vsi poznamo koga, ki je še preveč samozavesten in pričakuje, da ga bomo hvalili že za vsakdanja opravila in majhne dosežke. In ko tega ne dobi, je prizadet in užaljen. -
Dobro počutjejanuar '20Ljudje Starejši
Prhljaja, te neprijetne nadloge, se lahko poskusite znebiti tudi z domačimi pripravki iz naravnih sestavin.
Običajno je vzrok za prhljaj preveliko razraščanje glivic Pityrosporum ovale, ki sicer v manjšem številu naravno sobivajo na lasišču. Ne povzročajo nam težav, dokler se zaradi določenega razloga ne poruši ravnovesje v telesu, kar se kaže na koži. Ko se glivice prekomerno razrasejo, povzročijo vnetje in nato luščenje kože na lasišču.
Jabolčni kis v pršilki
Proti preveč razraslim glivicam se borimo tako, da s pomočjo kisline v jabolčnem kisu spremenimo pH-vrednost kože na lasišču. V pršilko natočimo mešanico ¾ jabolčnega kisa in ¼ prekuhane, ohlajene vode. Lase popršimo čim bliže lasišču, jih pokrijemo s kopalno kapo in ovijemo z brisačo. Pustimo učinkovati približno pol ure (dvakrat tedensko). Nato si lase umijemo z nežnim šamponom.
Vitaminska abeceda – vitamin E
Dobro počutjejanuar '20Ljudje Zdravje Starejši
Vitamin E ima vlogo antioksidanta in ščiti celice pred oksidativnim stresom, ki predstavlja tveganje za razvoj različnih obolenj, predvsem srčno-žilnih bolezni. Kronično pomanjkanje tega vitamina povezujejo tudi s hitrejšim napredovanjem sive mrene, arterioskleroze, parkinsonove in alzheimerjeve bolezni.
V primerjavi z drugimi vitamini, ki imajo v telesu številne naloge in sodelujejo v mnogih procesih in reakcijah, je naloga vitamina E izključno zaščita pred oksidacijo. Pri dobri preskrbi z vitaminom E se rane celijo hitreje, koža je bolj napeta, lasje rastejo hitreje in so močnejši. Vitamin E ščiti stene arterij, ker zavira nastajanje oksidiranega holesterola LDL, kar zmanjšuje tveganje za nastanek arterioskleroze. Zavira vnetja in krepi imunski sistem, po nekaterih raziskavah tudi njegov učinek kot preventiva proti raku ni zanemarljiv.
-
V Sloveniji opravimo veliko prostovoljnega dela. Prostovoljci so gasilci, gorski reševalci in gorniki, ki označujejo poti, pa tudi posamezniki, ki starejšim in osamljenim ponujajo pomoč, družbo, prevoz do zdravnika ali trgovine, pomagajo otrokom pri učni snovi, dajejo duševno oporo onkološkim bolnikom, zbirajo in delijo pomoč socialno ogroženim, pomagajo, kadar se zgodijo naravne katastrofe.
Največ prostovoljnega dela opravijo prostovoljci na področju socialne dejavnosti, nato vzgoje in izobraževanja ter kulture in umetnosti. Uradne statistike kažejo, da je v letu 2018 kar 244.300 prebivalcev Slovenije sodelovalo pri eni od organiziranih oblik prostovoljstva. Opravili so delo, za katero niso plačani, a je vredno 98,3 milijona evrov. Največ prostovoljnega dela opravijo v pomurski regiji (63,4 ure na prostovoljca v obdobju enega leta), na Gorenjskem (61,3 ure) in v osrednjeslovenski regiji (60,9 ure). Najmanj ur opravijo v primorsko-notranjski regiji (6,2 ure), vendar se ob tem poraja vprašanje, ali so uradne statistike zajele vse, ki so delovali prostovoljno, saj o opravljenem delu še zdaleč ne poročajo vsi. In vendar je pomembno, da o prostovoljstvu poročamo, pišemo in govorimo, saj mreža ljudi, ki so pripravljeni delovati kot prostovoljci, raste tudi s širjenjem informacij o delovanju prostovoljcev.
-
januar '20Ljudje Zdravje Starejši
Anandamid namesto konoplje
Večina ljudi pozna prozac, farmacevtski izdelek, ki ga zdravniki predpisujejo pri depresiji in za katerega je znano, da lahko depresijo celo poveča.
Medtem ko si domači proizvajalci industrijske konoplje pulijo lase, ker je EU prepovedala prodajo izdelkov, ki vsebujejo koncentrate kanabinoidov – CBD, je dobro opozoriti, da si lahko pomagamo sami.
Le malokdo je v poplavi CBD-izdelkov slišal za anandamid (ananda iz sanskrta in amid iz organske kemije), ki je popolnoma naravni antidepresiv, ki ga ustvarjajo človeški možgani.
Občutek varnosti v lastnem stanovanju
Prosti časjanuar '20Ljudje Starejši Dom
Dom je kraj, kjer se počutimo prijetno, varno, in ko smo za zaprtimi vrati, je to naš svet, nedotakljiv, kamor ne povabimo vsakogar. Pa se res lahko prav v vsakem stanovanju ali hiši počutimo varne? Občutek varnosti se hitro izgubi, če živimo preveč na samem, daleč od sosedov in drugih hiš. A tudi med ljudmi, v mestni soseski, je varnost lahko varljiva, če se bojimo vlomilcev in morda ravno tako vsiljivih radovednežev.
Več sicer govorimo o varnosti pred prazniki ali počitnicami, saj gremo od doma za več dni, in takrat sta naše stanovanje ali hiša bolj izpostavljena. Takrat je pomembno, da ob odhodu vsa okna in vrata dobro zapremo, morda tudi tehnično zavarujemo in prosimo sosede, prijatelje ali sorodnike, da pridejo občasno pogledat, vzet pošto iz nabiralnika in se morda tudi sprehodijo po stanovanju, prižgejo luč. Nekdo, ki mu zaupamo in ima ključ od stanovanja ali hiše, lahko sicer pomaga tudi takrat, kadar smo morda pozabili vključen štedilnik, luč ali katero od naprav. Ob daljši odsotnosti je pomembno, da stanovanje ni videti dolgo časa zapuščeno. Ne varčujmo pretirano z elektriko in zvečer, ko odidemo od doma za nekaj ur, pustimo luč na hodniku ali v sobi, kjer se vidi tudi od zunaj.
-
Od kod izvira odpor do staranja, se na začetku knjige, ki razbija številne mite o staranju, sprašuje Carl Honoré. Zakaj starost marsikdo enači z boleznijo, usihanjem moči, depresijo, demenco in osamljenostjo? Kot da bi bila to edina pot staranja, kot da ne bi med nami živeli ljudje, pri katerih ne pomislimo najprej na njihova leta, ampak jih preprosto občudujemo, ker so modri in življenjsko preizkušeni. Ni treba, da bi se pri miselni podobi staranja oprijeli najslabše možnosti.
Avtor se podaja na pot razkrivanja, od kod izvira odpor do staranja, zakaj podjetja nerada zaposlujejo ljudi po 40. letu, zakaj starejših obrazov ne vidimo na televiziji, kako je mogoče, da Mark Zuckerberg, mladi ustanovitelj družabnega omrežja Facebook, prostodušno izjavi, da so mlajši ljudje preprosto pametnejši. Staromrzništvo ni nič novega. Njegove korenine so globoke, segajo v začetke civilizacije, kar pa ne pomeni, da je upravičeno.
-
Dobro počutjedecember '19Ljudje Zdravje Starejši
Najbolj znana vloga vitamina D je njegov vpliv na delovanje imunskega sistema ter zdravje okostja in zob. To pa so pomembni dejavniki zdravja in dobrega počutja.
Zelo verjetno pa je vpliv vitamina D še širši, saj raziskave nakazujejo, da nizka raven vitamina D vpliva na razvoj različnih zdravstvenih, telesnih in duševnih težav še zlasti pri starejših, kot so upad kognitivnih sposobnosti, povečanje kroničnih bolezni, depresija, osteoporoza, srčno-žilne bolezni, težave s krvnim tlakom, diabetes tipa 2 in pojav nekaterih vrst raka. Pomanjkanje vitamina D pospešuje neprijetne spremljevalne pojave staranja. Tega se je še posebno pomembno zavedati, ker se verjetnost pomanjkanja vitamina D poveča, ko se staramo. Na pomanjkanje vpliva več dejavnikov, med najpomembnejšimi pa so, da telo z leti sintetizira manj vitamina D iz prehrane, v starejših letih se v povprečju manj gibljemo in preživljamo več časa v zaprtih prostorih.
-
Prosti časdecember '19Ljudje Starejši
Z VNUKI
Sočutje je dragocena vrlina, ki jo cenimo pri vsakem človeku – pri partnerju, prijatelju, družinskem članu, sosedu, sodelavcu. Sočutni ljudje nam polepšajo dan in napolnijo srce. Vsi smo radi v njihovi družbi. Naučite vnuka, kako biti sočuten.
Na vnukovo vzgojo lahko pomembno vplivate, če mu s svojim ravnanjem kažete vrline, ki jih cenite. Mednje spada tudi sočutje. V sodobnem času, ki časti osredotočanje nase, na svoje cilje, videz, materialne dobrine, v času, ko osredotočenost nase podpihuje celotna kultura potrošništva, ni lahko privzgajati sočutja. Toda otroci so bistri in opazijo marsikaj. Tudi to, da imajo zaradi sočutnega in prijaznega vedenja več prijateljev, da so med vrstniki bolj priljubljeni, med odraslimi pa bolj cenjeni. Kateri otrok si tega ne bi želel?