Ali bo sploh prišel ta dan, ko rečemo, vse je narejeno, danes res ne vem, česa bi se lotil. Vrt vas kliče, hiša kar kriči po pozornosti, vnuki pa pričakujejo, da boste njihov soigralec pri nogometu, košarki, kolesarjenju, pes vas žalostno gleda, ko želite malo skrajšati sprehod ... Ali bo naše telo res vse to zdržalo?

Reklame obljubljajo, da zadošča le malo čudežne kreme in boste kot novi. Ne slepimo se – obrabljena kolena ostajajo obrabljena, čeprav ne čutimo bolečin. Jemati protibolečinske tablete, mazati kreme ali uporabljati obliže niso bližnjice do boljšega zdravja. Četudi vas vnuk ali pa kuža gledata še tako žalostno, ko rečete, da ne morete več, to ne sme biti razlog, da izklopimo rdečo lučko, ki opozarja, da je zmanjkalo maziva v sklepih in da se moramo ustaviti.

Poleg Babnega Polja je planota Bloke s svojo višino od 700 do 800 metrov nadmorske višine drugi slovenski Tibet, kar naj bi pomenilo, da na njej hudo brije in je vse golo ter mrazilno. Še Bločani sami pravijo, da je pri njih devet mescev zima, tri mesece pa mraz. Nikar jim ne verjemite. Devet mescev je gori lepo, tri še lepše.

Bloščica je največja površinska voda na Bloški planoti. Glavna struga se polni iz več manjših potokov, ki izvirajo na neprepustni dolomitni podlagi med Zakrajem in Runarskim. Tudi osrednja struga Bloščice večji del toka teče po neprepustni dolomitni podlagi in izrazito meandrira, sprva v dinarski smeri – proti severozahodu, v zadnjem delu pa se obrne proti jugu. Številni meandri so posledica majhnega padca, saj potok teče po skoraj ravni planoti. Bloščica pri Velikih Blokah preide na območje jurskih apnencev in dolomitov, zato začne ponikati.

Ptujski mestni kino je leta 2017 slavil 120. obletnico prve kinopredstave, ki je bila samo leto po tem, ko sta brata Lumière v Parizu javnosti prvič predstavila film Prihod vlaka na postajo. Najstarejše še aktivno filmsko prizorišče v Sloveniji je še kako živahno. Med drugim že četrto leto prireja priljubljene Filmske čajanke za starejše, na katere je do zdaj prišlo več kot 1700 gledalcev.

Prva sreda v mesecu je za mnoge upokojence s ptujskega območja in od drugod dan za kino. Če prihitijo tja tik pred deseto, se morajo postaviti v vrsto za vstopnico, ki stane samo tri evre. V vedno lepo zasedeni dvorani jih najprej pozdravi Aleksander Kraner, direktor Centra interesnih dejavnosti Ptuj, ki v imenu ptujske mestne občine upravlja Mestni kino Ptuj. Potem vzame vajeti v roke Nina Milošič, odlična poznavalka filmske panoge, zaprisežena filmoljubka, polna idej, ki še čakajo na uresničitev.

Libeliče so skoraj neznana koroška vas, ujeta med reko Dravo, slovensko-avstrijsko mejo in Strojno, najvišje ležečim naseljem. Naselje ob robu Libeliškega polja pod Libeliško goro v občini Dravograd se zadnja leta tudi turistično prebuja, ponašajo pa se z izjemnim narodnozavednim dejanjem, s katerim so se v preteklosti zapisali v zgodovino.

Krajevna skupnost ima okoli 660 prebivalcev, sestavljajo jo štirje zaselki, nastanek kraja pa po dostopnih podatkih sega celo v 9. stoletje. Še v začetku 19. stoletja so bile Libeliče povsem slovenska vas, sicer del avstro-ogrske monarhije. Po francoski marčni revoluciji so leta 1849 postale samostojna občina, ki se je hitro razvijala, saj je bil kraj ob pomembni rečni prometni poti, namreč vas je bila že v 16. stoletju pomembno pristanišče za dravsko brodarstvo.

 Mojstra lutkarstva Breda Varl, oblikovalka lutk, scenografka, kostumografka, pedagoginja in nekdanja umetniška vodja Lutkovnega gledališča Maribor (LGM), ter njen mož Tine Varl, režiser in direktor LGM, sta pred kratkim za svoje dolgoletno delo na umetniškem področju prejela Glazerjevo nagrado za življenjsko delo. Za njima je pet desetletij zakonskega in delovnega sobivanja. Podpisala sta pod več kot 100 lutkovnih predstav, čez 70 pa sta jih ustvarila z rojaki na avstrijskem Koroškem. V slovenskem prostoru ju je najbolj zaznamovala in gledalce očarala nanizanka Zverinice iz Rezije, ki jo je v 13 epizodah posnela slovenska televizija. Ob ljudskih zgodah in nezgodah je na humoren način približala manj znano, a dragoceno rezijansko kulturno dediščino.

Antična Kapadokija je slovela kot dežela, kjer so vzrejali žlahtne konje in jih za plačilo davkov podarjali vladarjem. Bila je ena izmed pokrajin perzijskega cesarstva, in kot vse kaže, so jo oni poimenovali Dežela lepih konj. Celo Rimljani so kapadoške konje, ki so bili izjemno vzdržljivi, pošiljali na svoj sloviti rimski stadion za dirke z vozovi – Circus Maximus.

Danes se najde v teh krajih komajda kaka čreda konj, dežela pa zdaj slovi po čudovitih jatah pisanih balonov. V lepih jutranjih urah se tudi po sto balonov s turisti hkrati tiho pomika nad pravljično deželo. Pred 60 milijoni let so jo izoblikovali vulkani orjaki Melendiz, Hasan in Erciyes. Na prvih dveh se je v sodobnem času razvilo predvsem pohodništvo, na zadnjem, ki je najvišji, saj so mu našteli 3916 metrov in ponuja razgled na Črno in Sredozemsko morje, smučajo.

Ali želite odstraniti plevel na vrtu brez napora in težav s hrbtom? Delo bo s pomočjo ročne freze potekalo več kot petkrat hitreje kot z motiko. Odstranjevanje plevela in rahljanje tal opravite po padavinah, ko za delo porabite najmanj energije. Pravilno pripravite tudi tla za poletne setve in sajenje. Tako bo več časa ostalo za uživanje na vrtu, ki vas bo bogato nagradil s pridelkom.

Plevel najlažje in najhitreje odstranimo z malo ročno frezo. Zelo je uporabna tudi za rahljanje tal, ker uspešno nadomešča motiko. Vse več vrtičkarjev v Sloveniji jo uporablja in so z njo zadovoljni. Odstranjevanje plevela in rahljanje tal z malo ročno frezo, ki tehta samo 1,6 kilograma, poteka pet- do sedemkrat hitreje kot z motiko. Pred začetkom del je treba preveriti, da se zemlja ne oprijema obutve ali orodja. Potem se z njo samo sprehodimo (vozimo) po vrtu in spodrežemo plevel. Tako nimamo težav s hrbtom in križem. Delo najlažje opravimo po dežju, ko je zemlja rahla, delo pa poteka hitro in brez zapletov. Delovna širina orodja je 12 cm, zato je še posebno primerno za odstranjevanje plevela v medvrstnem prostoru. Orodja ni treba dvigovati, ker se preprosto vozi po gredicah. Tudi plevela ni treba pobirati, ker bo spodrezan v dnevu ali dveh ovenel. Tako se pri rahljanju in okopavanju ni treba sklanjati.

Nagelj spada v družino klinčnic, zato se ga drži tudi ime klinček. Izbira je zelo pestra in v vsakem letnem času se najde kakšna cvetoča sorta. Njihov cvet je tudi velikokrat upodobljen na slovenskih vezeninah. Pri nas je najbolj poznan gorenjski nagelj, čeprav se v naši vrtnariji včasih pošalim, da mi vzgajamo samo dolenjskega … V resnici pa ta avtohtona rastlina pripada gorenjski pokrajini. Najbrž zato, ker mu ugajajo tamkajšnje podnebne razmere.

Gorenjski in švicarski nagelj

 Pravi gorenjski nagelj ima živo rdeče cvetove. Njegova posebnost je vonj, ki se v večernih urah še bolj razvije. Najbolj mu ustreza zavetna lega, pod nadstreškom, kjer ne bo izpostavljen dežju in vetru, ki bi ga lahko polomil. Uspeva tudi na soncu, vendar ne bo nikoli tako lep kot na vzhodnih in severnih legah. Ljubitelji cvetja ga radi zamenjujejo s švicarskim. Ta ima temnordeče cvetove, širše liste in je odpornejši proti boleznim in škodljivcem. Oba pa potrebujeta za rast dobro odcedni substrat in prezimita pri temperaturi 8 stopinj Celzija. Vendar jima kratko obdobje nizkih temperatur pod lediščem ne škoduje.

Preplet vzorcev

Na udobnem bombažnem puloverju se privlačno dopolnjuje kar pet različnih vzorcev.

Velikosti: 40/42 in 44/46. Opisi za velikosti 44/46 so v oklepajih.

Potrebujemo: 500 (550) g bombažne preje; pletilke št. 3,5 in kvačko št. 3.

Vzorci. Gladke desne petlje: v vrstah na licu desne petlje, v vrstah na narobni strani leve petlje. Osnovni vzorec: nasnutek je deljiv s 4 + 2 krajnima petljama. 1. vrsta: krajna petlja, 1 leva petlja, *1 ovoj, 2 petlji desno prevlečeno snemamo, 2 levi petlji, od * ponavljamo, vrsto končamo z 1 ovojem, 2 petljama, ki ju desno prevlečeno snemamo, 2 levima petljama in krajno petljo. 2. vrsta: leve petlje. 3. vrsta: krajna petlja, 1 leva petlja, *2 petlji desno skupaj popletemo, 1 ovoj, 2 levi petlji, od * ponavljamo, vrsto končamo z 2...