-
Dobre stare viže
Pevec Jože Černe se spominja, da ko je bil star sedem let in je moral iti v šolo, so vsi otroci v šolo hodili bosi. »Še pri petnajstih letih sem hodil bos na Vič v nižjo gimnazijo! Bil je to res pravi užitek,« se nasmeji. Tudi v času pred 2. svetovno vojno so otroci radi praznovali, predvsem Miklavža in božič. »Če ni bilo snega, smo dejali, ata, kdaj bo sneg. Miklavž ga bo prinesel, je vedno rekel, in enkrat ga je res. To so bila velika pričakovanja, čeprav v peharje, ki smo jih nastavljali, nismo dobili kaj veliko daril, le kakšne sladkarije, arašide, igračke,« pove.
Tovor v avtomobilu ali na njem
Leto 2020 ni prineslo ničesar bistvenega v avtomobilizmu. Skupni imenovalec tehničnih novosti je povezljivost avtomobila s telefonom in svetom, kar ni nujno potrebno. Podobno je s samodejnimi operacijami, ki jih avtomobil že zmore kolikor toliko solidno izvajati namesto voznika. Recimo tempomat v povezavi s samodejnim zaznavanjem in ohranjanjem razdalje do spredaj vozečega avtomobila. Ali je vse to zares potrebno, je seveda vprašanje.
Če je voznik zaradi telesne okvare omejen v gibanju, je samodejnost dobrodošla. Samodejni menjalnik in sklopka sta že taka prednost, ki olajša vožnjo. Prižiganje luči in brisalnikov, ohranjanje voznega pasu, samodejno zaviranje … pa so dejanja, ki nadvladujejo voznikovo voljo, kar pa ni logično in tudi prijetno ni. Jaz sem še vedno zagovornik, da mora biti voznik tisti, ki sprejme odločitev in vodi avtomobil.
-
Vandramo po Sloveniji
Na kopast in razgleden Mrzli vrh (987 m), ki se po kmečki domačiji Lancman, ležeči pod vrhom, imenuje tudi Loncmanova Sivka, se podamo iz Žirov, najbolje z južne strani naselja, kjer zavijemo desno na stransko cesto, kjer kmalu opazimo oznake za Mrzli vrh. Tik pod vrh pelje sicer vijugava cesta, lahko pa se nanj podamo tudi peš. Če bomo dosledno zvesti markacijam ob cestah in pešpoteh, smo v dobri uri na vrhu.
Oznaka za Mrzli vrh stoji malo pod vrhom. Zapustimo pot in smo po travniku čez nekaj minut na najvišji točki. Presenečeni boste: na južno stran boste imeli za hrbtom nekaj gozda, na vrhu pa je njiva. Zdaj v oktobru bo že počivala. V Sloveniji imamo osem Mrzlih vrhov. Že na žirovskem območju najdemo dva. Tu govorimo o razglednem kopastem vrhu zahodno od Žirov, drugi je poraščen z gozdom in leži nekoliko bolj severno.
-
Letošnje leto je bilo na vse načine drugačno od drugih. Najprej upokojitev, ki se je ni veselila, ni štela dni, kot jih nekateri odštevajo. Še prekmalu je prišel dan, ko je zadnjič prišla v službo. Pravzaprav je bil to čuden dan, njene police in omare in njeni predali so bili že prej skrbno pospravljeni in urejeni, da bi zapustila naslednici vse tako vzorno, kot se je spodobilo zanjo, ki so jo vsi imeli za tako natančno in urejeno gospo.
»Saj ni treba biti tako do konca skrbna. Bomo že uredili tudi brez tebe,« ji je rekla kolegica, vendar je ni poslušala, celo premagati se je morala, tudi ta zadnji teden, da ni začela pogovora o urejenosti in doslednosti. Motili so jo neurejeni papirji kot tudi vse druge neurejene stvari, ona je bila srečna, če je bilo vse na svojem mestu in jasno in čisto. Na vseh področjih.
-
Pogosto me vprašajo, kateri čaj ali prehransko dopolnilo pomaga do boljšega spanca. Namesto da razmišljamo, kaj vzeti, bi bilo bolj modro razmišljati, kaj odvzeti, če želimo bolje spati.
Sedem presežkov, ki nam kratijo spanec
- Preveč misli
Da lahko mirno spimo, je nujno umiriti glavo. Dokler v njej ropota in se po njej podijo misli, skrbi, strahovi ipd., ne moremo zaspati. Tako kot pred spanjem umijemo zobe, da nam ostanki hrane ne gnijejo v ustih, moramo tudi misli »odplakniti«, da ne gnijejo v naših glavah.
-
Slovenski etnografski muzej še vedno zbira šale na temo koronavirusa. Čemu se smejemo v teh dneh?
Tisti, ki ga je babica brisala z viledo okrog ust, je odporen tudi proti covidu-19.
Danes sem prvič pomislila, da sem okužena, ker nisem mogla normalno dihati. Potem sem odpela gumb na hlačah … in vse je bilo v redu.
NIJZ sporoča: »Tisti, ki že štiri mesece nosite masko za enkratno uporabo, ste odporni proti vsemu.«
Leto 2020 je kot reklama za Top Shop: »Počakajte, to pa še ni vse ...«
-
GREMO NA IZLET
V soboto, 14. novembra 2020
Vstopna mesta: Celje, Ljubljana in ob poti
Odhod avtobusa iz Celja ob 6.30, v Ljubljani na Dolgem mostu ob 7.30. Sledi vožnja mimo Ivančne Gorice in Muljave ob reki Krki do Soteske in naprej v Belo krajino do Semiča. Sledi postanek za ogled izvira reke Krupe, nato vožnja do izvira kraške reke Jelševnik, kjer si bomo na kmetiji Zupančič ogledali belokranjsko posebnost črno človeško ribico oziroma črnega močerila. Ustavili se bomo tudi pri enem od čebelarjev, poskusili bomo pravo belokranjsko pogačo in se sprehodili po Črnomlju in Metliki, kjer bomo obiskali Hišo dobrot Bele...
Petje ljudskih pesmi je zdravilno
Pevka, raziskovalka in zbirateljica ljudskih in narodnih pesmi, slavistka, predavateljica retorike in komunikacijskih veščin ter pesnica Bogdana Herman je oseba s primorskimi koreninami in izjemno milim glasom. Rojena je bila leta 1948. Odkar pomni, jo spremlja glas babice, saj je bila njena prva vzornica in učiteljica na področju ljudske, narodne in ponarodele pesmi. Ravno ona je ugotovila, kako lep glas ima vnukinja, in sta veliko peli dvoglasno.
Kasneje je pela na šolskih proslavah, bila članica otroškega in mladinskega pevskega zbora Radia Ljubljana, nekaj let je bila celo zaposlena na RTV Slovenija. Sicer pa je delala na področju medijev, kulture in še posebej na jezikovnem področju. Pesni že od svojega 12. leta in objavlja v različnih revijah, bere na samostojnih literarnih večerih, velikokrat tudi ob spremljavi različnih glasbenih umetnikov.
Ko ti veter okoli ušes odpihne vsakdanjo rutino
»Ko se enkrat zastrupiš s svetlečim kromom, ko se oblečeš v usnje in se z vznemirjujoče tresočim rohnenjem pod zadnjico predaš beli črti na cesti, ti veter okoli ušes za nekaj časa odpihne vse vsakdanje zadeve. V sebi začutiš svobodo in prostranost sveta. Vklopiš se v neki vzporedni svet,« pravijo tisti, ki jim motor in vožnja z njim pomenita strast, če že ne kar smisel življenja.
Posebno mesto med ljubitelji motorjev ima motor znamke Harley-Davidson. Zanj pravijo, da ni samo »navaden« motor, je način življenja. Legenda se je začela leta 1903, ko so William Harley in brata Arthur in Walter Davidson v svoji leseni garaži v ameriški zvezni državi Wisconsin iz različnih delov sestavili prvi motor. V drugi svetovni vojni so z njimi oskrbovali ameriško in zavezniško vojsko, do danes so jih izdelali več kot pet milijonov. Po vojni pa je skupina vojnih veteranov ugotovila, da pogreša vznemirljiv občutek nevarnosti s fronte. S težkimi motorji so se brezciljno zapodili po širnih ameriških cestah. Vedno več navdušencev tovrstnega načina življenja se je združevalo v skupine, ki so se razvile v razuzdane motoristične tolpe (na primer Hell's Angels). Slaba podoba se jih v blažji obliki drži še danes.
-
Prosti časseptember '20Ljudje Starejši
Z VNUKI
Rojstvo dojenčka, ki vnuku »prevzame« mesto v družini, je dogodek, ki ga vznemiri, saj vidi, koliko časa in ljubezni dojenčku naklonijo zanj najpomembnejši odrasli. Počuti se odveč. Tisti, ki mu lahko pomagajo prebroditi težavno obdobje, so tudi stari starši.
Pomoč starih staršev mladi družini je ob rojstvu dojenčka neprecenljiva v vseh pogledih. Še posebno dragocena pa je čustvena podpora vnuku, ki se doživlja veliko spremembo v družini.
Kaj vnuk občuti ob prihodu sorojenca v družino, si ne zna razložiti, še manj ubesediti. Mešanico njegovih čustev sestavlja veselje, toda tudi negotovost, ker je življenje nenadoma drugačno. Mama je za nekaj dni izginila v porodnišnico, odkar se je vrnila, pa imata z očetom kar naprej v naročju dojenčka, ne več le njega. Domači red je obrnjen na glavo. Dojenček ponoči joka in odrasli ponoči bedijo. Otrok dojenčkovega joka ne razume kot normalnega, četudi mu razložite, da dojenček drugače ne zna izraziti svojih potreb. Zanj je jok znak, da je nekaj narobe. Mešanica čustev ga straši, zato sili v starše, pogosto stopi korak nazaj v razvoju ali pa glasno želi, da bi dojenček odšel. Ali pa postane tih, pasiven, v sebi pa ves zakrčen zaradi negotovosti.
