Vandramo po Sloveniji

»Sam grem po dolini kraški, / kadar vanjo jutro sije / in se morje zdrave sile / v mlado dušo mi razlije,« je pesnik Srečko Kosovel pel v pesmi Jutro na Krasu. Kaj bi pa lahko doživeli vi, če bo tudi v februarju »zobato« zimsko sonce tako dobrotno kot v januarju?

Pokrajina okoli Volčjega Gradu (z avtoceste pri Sežani je do te vasi 20 kilometrov; kažipoti so dovolj pogostni) ni v neskončnost gola, kamnita in pusta planjava, prav nasprotno – je poseljena in rodovitna, pestra mešanica polj, senožeti in kamnitim gnezdom podobnih vasi, ki jih ob straneh obdaja značilen obsredozemski gozd. Kraševec je stoletja in stoletja izbijal ali dvigal kamenje s tal in ga nalagal v ogradah. Zdaj na tisoče kilometrov kamnitih ograd prepreda matični Kras in oklepa manjše ali večje kmečke površine. Tisočletno sožitje človeka z naravo je dalo tej deželi posebno očarljiv pečat.

DOBRE STARE VIŽE

Večji del svojega življenja je Franc Korbar posvetil igranju na trobento in z različnimi ansambli prepotoval kar lep del sveta. Posvečal se je tudi pedagoškemu delu, na koncu svoje poklicne glasbene poti pa je razvil lastno tehniko igranja. Kot skladatelj in avtor priredb se je posvečal predvsem negovanju slovenskega ljudskega izročila.

Glasbena pot Ljubljančana Franca Korbarja se je začela, ko je imel osem let. Najprej se je učil igranja na violino, a je kmalu v njegove roke prišla trobenta. Za igranje nanjo se je navdušil tudi ob gledanju ameriških filmov. »Trobenta me je pritegnila predvsem s svojim tonom,« se spominja. Po končani glasbeni šoli je začel kot trobentač sodelovati z različnimi plesnimi orkestri, imel je komaj 17 let, ko je že zaigral v plesnem orkestru ljubljanskega Tabora. V njem se je dobro znašel, saj z branjem not ni imel težav. Študij je sicer posvetil glasbi, a je postal tudi absolvent na pravni fakulteti.

Primula ali trobentica je najbolj prepoznavna prva spomladanska cvetlica. Cveti vse od zime tja daleč v pomlad. V tem času je zelo malo cvetočih lončnic po tako dostopnih cenah. Zato sem prepričana, da bo našla mesto v vsakem gospodinjstvu.

Kot pri drugih rastlinskih vrstah, tudi pri primuli žlahtnitelji iščejo vedno drugačne barvne odtenke, oblike cveta in rasti. Nove rastline imajo včasih obstojnejše cvetove in so manj zahtevne za vzgojo. Priporočam, da ob obisku vrtnarij in cvetličarn pregledate njihovo ponudbo.  

OBLETNICE

Ob 160. obletnici rojstva skladatelja Huga Wolfa

V Slovenj Gradcu, rojstnem mestu skladatelja Huga Wolfa, pa tudi drugje po Sloveniji in tujini, kjer je zaslovel, bodo letos potekale številne prireditve, ki jih bodo v spomin na skladatelja z velikim opusom pripravili glasbeniki, občina in Društvo Huga Wolfa Slovenj Gradec. Napisal je več kot 300 samospevov, opero, komorna in klavirska dela ter zborovske skladbe. V pripravi sta monografija o njem in njegovem delu, spletna stran, kjer bodo objavljali informacije o sprotnem dogajanju, konec leta bo Banka Slovenije izdala kovanec z njegovo podobo. V njegovo čast bo 22. februarja slavnostna akademija v prostorih Koroške galerije likovnih umetnosti.

V Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) so zasnovali cikel obrazstavnih programov stalne razstave Jaz, mi in drugi: podobe mojega sveta. Posamezniki postajajo avtorji razstav, po svoji presoji in s svojimi besedami poudarijo in predstavijo vsebine, ki najbolj nazorno kažejo njihovo življenjsko pot in so jo pripravljeni deliti z obiskovalci muzeja. Svojo zgodbo tokrat ponuja Nani Poljanec. Naslovil jo je Nani v Ljubljani in si jo lahko ogledate do konca meseca.

Nani Poljanec, s pravim imenom Aleksander Stanislav Jurkovič, je izjemno zanimiv človek. Od malih nog živi v zdraviliškem mestecu Rogaška Slatina, v Muzeju Anin dvor med drugimi zbirkami razstavlja tudi svoje tri zbirke, ki vzbujajo veliko pozornosti med domačimi in tujimi obiskovalci. Že dolgo pa veliko prahu s svojim delom dviguje tudi Nani, pa ne le v Ljubljani, regiji, ampak širše.

Ko neštetokrat na dan odpiramo predale in omare, vrata ali okna, obračamo gumb na štedilniku, niti ne pomislimo, kako je lahko to opravilo boleče ali skoraj nemogoče za nekoga, ki ga bolijo sklepi, dlani ali roke. Nešteto je situacij, ko moramo v stanovanju nekaj obračati, potegniti k sebi ali odriniti z močjo prstov in dlani.

Najrazličnejše stvari so v stanovanju lahko težavne za boleče roke; to so lahko kljuke na vratih in ročaji na omarah, pipe za vodo, odpiralo na pralnem stroju, gumbi na štedilniku in raznih aparatih, vrata hladilnika ali pomivalnega stroja, vhodna vrata, kljuke na oknih in še kaj. Sem lahko spada tudi uravnavanje temperature na termostatu ali tipkanje kode na kodirniku. Vse to so gibi, kjer moramo prste stisniti, prijeti nekaj majhnega, z roko pritisniti ali povleči ter jo zasukati.

Decembra so v hotelu Delfin v Izoli potekale že sedme Rokodelske delavnice Delfin 2019, ki jih je organizirala Komisija za tehnično kulturo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije. Namen teh delavnic je druženje rokodelk in rokodelcev iz vse Slovenije, prenos rokodelskega znanja in izkušenj na vrstnike, predvsem pa na mlade v svojih društvih in okolju, spodbujanje samozaupanja in aktivnega staranja starejših ter ohranjanje kulturne in tehniške dediščine.

Kot zanimivost naj omenimo, da je Zdus v sedmih letih izvedel 99 različnih rokodelskih delavnic. Na vseh sedmih delavnicah je sodelovalo 784 rokodelk in rokodelcev iz 99 upokojenskih društev iz vseh 13 pokrajinskih zvez.

EN DAN

Sivo jutro.

Megla do tal.

Luže in blatne poti.

Ljudje tihi, brez volje.

Brez besed se izgubljajo

v sivo jutro na vse strani.

Mračen dan.

Megla še vedno do tal.

Grem skozi križišče brez luči.

Avtomobili glasno drvijo

na vse štiri

meglene strani.

Svetlo popoldne.

Sonce na obzorju se smeji.

Modro nebo se v soncu blešči.

Ljudje imajo dvignjeno glavo,

smejijo se, prijazni so,

pozdravljajo lepo.

Večer.

Le kakšen bo?

EsTeR

USODA

Življenja našega je knjiga

iz dneva v dan težja, siva.