V času ocvetličenja balkonov kar tekmujemo, kdo bo imel najlepše ograje z razkošnimi cvetočimi cvetovi. Tudi v vrtnarijah je povpraševanje po rastlinah z velikimi cvetovi večje kot po rastlinah z manjšimi cvetovi. Vendar drobno cvetje prav z lahkoto tekmuje z vsakim še tako bogatim nasadom.

Prednosti rastlin z majhnimi cvetovi je več. Rastline na primer redko ostanejo brez cvetja. Posebej mi je všeč, da nam ni treba odstranjevati odmrlih cvetov. To nam prihrani številne bolezni, kot so plesni, saj se cvetovi enostavno posušijo in jih odpihne veter. Tako nam ni treba pogosto pometati dvorišča.

Preden je fotoaparat postal dostopen množicam, je bila edina možnost portretiranja obisk slikarja. Ker to ni bilo ravno poceni, so si portretiranje lahko privoščili le bogatejši. V prvih komercialnih fotografskih studiih so v drugi polovici 19. stoletja izdelovali enkratne fotografije na srebrno-bakrenih ploščicah, ki pa so bile še zmeraj zelo drage in jih je zato malo ostalo ohranjenih. Šele s prihodom Kodaka in razglednic sta se okoli leta 1860 standardizacija in množična produkcija fotografij povečali.

Sredi Sredozemskega morja leži Malta, najmanjša država v Evropski uniji. Nanjo so skozi zgodovino vplivali različni gospodarji, ki so vladali na širšem prostoru, od Feničanov, Rimljanov, Arabcev, Bizantincev, malteških vitezov, Francozov do Angležev. Sestavlja jo več otokov, vendar sta stalno naseljena le otoka Malta in Gozo. Meri le 316 kvadratnih kilometrov, šteje pa slabega pol milijona prebivalcev. Skoraj še enkrat toliko Maltežanov živi po vsem svetu, največ, okrog 300.000, jih je v Avstraliji. V Evropsko unijo je vstopila istega leta kot Slovenija – 2004, malteško liro pa je zamenjala za evro leta 2008.

Še vedno upamo, da se bomo od nedelje, 31. maja, do srede, 3. junija 2020 družili v Zadru. Dokončna odločitev bo objavljena v majski Vzajemnosti. 

Dragi naši bralci in prijatelji Vzajemnosti, 

vse bolj se približuje naše 16. srečanje Vzajemnosti. Tokrat bomo spoznavali severno Dalmacijo, točneje Unescovo mesto Zadar, ki je polno kulturnih znamenitosti in od koder je lepo izhodišče za potepanje po bližnji okolici z ladjo ali avtobusom. Tudi tokrat bomo poskrbeli za razgibavanje, izobraževanje, zabavo in ples. 

Po svetu kar tekmujejo, kako bi sodobnosti dodali pridih starih časov. Tako so v trendu retro način oblačenja, retro opremljanje bivalnih prostorov, retro lokali ipd. Sem seveda spada velik del zbirateljstva in ne nazadnje tudi oldtajmerji, starodobna vozila, ki jih je v Sloveniji po nekaterih ocenah že skoraj 10.000. Velika večina jih je v zasebni lasti. Nekateri zbiratelji razpolagajo z omembe vrednimi zbirkami, pravega načina ustrezne muzejske predstavitve pa zanje – razen pogojno zbirke v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri – praktično nimamo.

Švicarska prestolnica je – z eno besedo – ljubka. Je namreč ravno prav velika, da se niti podeželanka iz Slovenije v njej ne more izgubiti. Je dovolj mirna, da tu ne boste iskali pobega od ponorelega sveta, in nadvse očarljiva, za kar skrbijo srednjeveške silhuete mesta. Za nameček so v Bernu, ki je zraslo na rečnem polotoku slikovite reke Aare, vse znamenitosti tako blizu druga druge, da vam še na tramvaj ni treba skočiti.

Tu očitno vladajo posebne energije, zaradi katerih je genialni Albert Einstein prišel do svojih največjih znanstvenih teorij in zaradi česar boste v verjetno edini evropski prestolnici naleteli na medvede v središču mesta. Prav medved je osrednji simbol Berna, ki obiskovalcem mesta s slabimi 134.000 prebivalci prekriža pot tako rekoč na vsakem koraku: nanj boste naleteli na mestnem grbu, zastavah in tukajšnjih vodnih fontanah, prav tako kot tudi v medvedjem parku, ki je od strogega mestnega jedra oddaljen le nekaj minut hoje.