-
Za starejše sta varnost in enostavnost ogrevanja zelo pomembni. Enako pomembni so še energijska učinkovitost in prijaznost do okolja ter seveda stroški. Prijetno počutje v domu poleg ogrevanja soustvarjata hlajenje in čiščenje zraka. To omogočajo sodobni kombinirani sistemi. V večstanovanjski hiši ima lahko vsako stanovanje svoje etažno ogrevanje, tudi v enodružinski hiši je odločitev o načinu ogrevanja prepuščena lastniku. S preverjanjem delovanja celotnega ogrevalnega sistema, z rednim vzdrževanjem in s čiščenjem pravočasno poskrbimo za...
-
Nedvomno je Francija turistično ena najbolj zanimivih in obleganih držav sveta. Poleg Francoskih Alp, Pariza, znamenitih pokrajin in Azurne obale, je izredno priljubljena in atraktivna tudi francoska atlantska obala. Le kdo še ni slišal za Normandijo, Bretanjo ali Biskajski zaliv in seveda za Rokavski preliv, ki se konča v Dovrskih vratih? A so prav slednja zavoljo gostega pomorskega prometa ter prometnih povezav z Veliko Britanijo turistično po krivici zapostavljena.
Na Ajdno prek Valvasorjevega doma
Ajdna (tudi Ajdna nad Potoki, 1046 m), drzni, zobati vrh, je skalni osamelec na južnem pobočju Stola v Karavankah. Izjemno razgledni vrh, tik pod njim na terasastem platoju pa so arheološke izkopanine prostrane starokrščanske naselbine.
Na Ajdni je bila v pozni antiki (okrog leta 476 n.š.), v času po razpadu rimskega imperija naselbina ajdov (ajd pomeni pogan, redko tudi velikan), ki je kot težko dostopna in naravno varovana višinska postojanka služila okoliškim prebivalcem, da so se umaknili pred migracijami germanskih in slovanskih plemen. Njihov življenjski prostor so zavzeli stari Slovani, ki so se pričeli v začetku 7. stoletja stalno naseljevati na tem prostoru.
O Ajdni je prvi pisal že Janez Vajkard Valvasor leta 1689. Med arheološkimi izkopavanji so našli ostanke 25 zgradb, nekaj grobov, med njimi tudi ostanke zgodnjekrščanske cerkve. V stavbi poleg cerkve so odkrili 11 staroselskih skeletnih grobov s številnimi drobnimi najdbami posode, orožja, nakita, orodja in drugih malih predmetov, ki jih hrani Gorenjski muzej Kranj. Del poznoantičnega naselja je zaščiten in urejen za obiskovalce.-
V Sloveniji divjih tulipanov ni; tudi tistim, ki so še najbolj sorodni svojim prednikom v naravi, ne rečemo divji, temveč botanični tulipani. To so sorazmerno malo požlahtnjene sorte za vrtni okras. Ker je v naravi znanih najmanj sto vrst, vse skrite dednostne lastnosti verjetno sploh še niso bile uporabljene pri vzgoji žlahtnih vrtnih sort. Teh pa je že toliko, da so jih morali razporediti v nekaj skupin, nastajajo pa še vedno nove, lepše in zanimivejše.
Skozi stoletja Dokazano pa je, da so na Srednjem vzhodu že od nekdaj gojili vrtne tulipane in povsem mogoče je, da so njihovi starši predvsem vrste Tulipa lanata, Tulipa clusiana, Tulipa stellata in Tulipa armena. Njihovo gojenje so od Perzijcev prevzeli Turki in od tod je šla zmagovita pot dalje v svet. Ime za tulipan zanesljivo izvira iz turščine, kjer pomeni tulbend ali turbanski trak. Jezikoslovci pa vseeno menijo, da bi to lahko bila le ljudska govorica, saj je prevod za tulipan v knjižni turščini in perzijščini lala, kar so prevzeli...
-
Zdaj je čas, da na praznih vrtnih gredicah opravimo s strunami, v bivalnih prostorih pa poskrbimo, da nam glodavci ne bodo delali škode - letos jih je namreč zaradi vremenskih razmer na pretek, pojavlja se tudi mišja mrzlica. Izogibajmo se mestom, ki so nastlana z mišjimi iztrebki, če pa pometamo in čistimo, si nadenimo masko za prah za enkratno uporabo in si pogosto umivajmo roke. Kaj še lahko storimo?
Najprej preiščimo vse odprtine v hiši, pri čemer ne pozabimo na ostrešje Pogosto že dva centimetra velike odprtinice omogočijo vstop mišim. Odprtine lahko zapremo s tesnilnimi masami, večje pa z mrežicami. To je najcenejša rešitev.
Za zatiranje glodavcev sta na voljo sta dve možnosti. Ni nujno, da je na steni samo les
Stenske obloge niso le zaščita zidov, z njimi ne zakrijemo le napak na površinah sten, temveč poživimo tudi videz prostora ter mu dodamo novo razsežnost in značaj. Ustrezno izbrane obloge so vsestransko uporabna in učinkovita dekoracija sten. Dekorativne stenske obloge, predvsem iz lesa - tako imenovani opaži - in tudi iz kamna, so bile včasih pogoste predvsem v meščanskih hišah, pa tudi v dvorcih in palačah. Vendar so tudi v kmečkih domovih oblagali neometane stene neravnih površin s preprostimi oblogami iz lesa.
-
»Madam, vam lahko predstavim najnovejši model omela iz ptičjega perja,« me nagovori prodajalka v eni od številnih prodajaln najbolj priljubljenega avstralskega muzeja na prostem. Sovereign Hill v Ballaratu meri kar 25 hektarjev in je pravzaprav mesto, kjer se je ustavil čas pred dobrimi 150 leti, v času zlate mrzlice. Med vožnjo po opusteli gričevnati pokrajini se zabavam ob pogledih na poštne nabiralnike. Avstralija je preredko poseljena, da bi si lahko vsakdo privoščil svoj nabiralnik prav ob hiši.
-
Na zahodnem grebenu Košute v Karavankah, tik ob avstrijsko-slovenski meji, se dviguje osamljeni vrh Košutica (1968 metrov, tudi Ljubeljska Baba, Baba in Korošica), ki jo na vzhodu od srednjega masiva Košute loči Hajnževo sedlo, stari prelaz Ljubelj pa od zahodno ležečih Palca in Vrtače. Čez Košutico pelje markirana pot, ki se začenja tik za nekdanjim mejnim prehodom Ljubelj na avstrijski strani in z vrha Košute dalje teče po slovenski strani vse do Košutnikovega turna (2133 m), ki je najvišji vrh v masivu Košute.
-
Vodni motivi polepšajo in poplemenitijo prav vsak vrt. Že ptičje napajališče privablja perjad (in mačke), tolmun ali ribnik in oskrbovana mlaka pa je lahko resnična sprostitev ob ne preveč zahtevnem delu. Vse to je vrtu poseben okras in del žive narave, pravi vodni biotop. Večinoma se vsi strinjamo, da so lokvanji nekaj najlepšega med vodnim rastlinjem. Resna konkurenca so jim le japonske perunike, toda s tem seznam primernih rastlin še zdaleč ni končan.
Plavajoče rastline Nekatere vodne rastline, ki jim je voda edini rastni substrat, srečamo v našem naravnem okolju in dobro se obnesejo tudi v vrtu, kjer so dekorativna popestritev vodne površine. V mislih imam vodno lečo (Lemna) ter v stoječih in počasi tekočih vodah pomurske ravnice domujočo navadno škarjico (Stratiotes aloides). Plavajoče liste ima tudi žabji šejek (Hydrocharis morus-ranae). Te rastline pomagajo čistiti vodo s svojimi nežnimi, gosto razvejanimi koreninami.
Voda in senca za dober pridelek
Čedalje hujše poletne suše nas opozarjajo, da moramo razmišljati o drugačni ureditvi zalivanja na vrtu in v sadnih nasadih. Zelo uporabni so zalivalni sistemi, saj niso dragi, uporabni pa so več let. Najmanjšo porabo vode dosežemo s kapljičnim namakanjem in s cevmi, položenimi v zemljo kakih 10 centimetrov globoko. Poraba vode se zmanjša za blizu 90 odstotkov in je stalno dostopna rastlinam. Pridelek vrtnin se s tem poveča, prav tako pa tudi njihova kakovost.
