-
Goriška Brda med Sočo in Idrijo na široko valovijo in se proti jugu nižajo v furlansko nižavje. V nasprotno smer, na sever, pa se briško gričevje vzpenja in oži v hribovsko sleme in nato v pravi gorski greben ...
Ta visoki svet med omenjenima vodama je Kolovrat. Po njem je iz Goriških Brd prav do Livka speljana cesta, ki je tu in tam malo vegasta, a v glavnem asfaltirana. To je ena najlepših panoramskih cest v Sloveniji, saj se z nje ves čas razgrinjajo širni in bližnji razgledi na brezmejnost Furlanije in na navpično ostenje Julijcev. Od briških Vrhovelj pri Kojskem se po tej smeri do Livka nabere 45 kilometrov. Tokrat vas vabim na izlet le na tisti del te lepe mejne krajine, ki je nabran okrog vasi Lig nad obsoškim Kanalom.
-
Doživljamo jo tudi tisti s srebrnino jesenskih let; oglaša se s prebujanjem narave kar pred oknom, v domačem vrtu, ob gozdni stezici. Z dušo in čutili jo dojemamo v enoglasju zelenja in zdaj močnih ali spet nežnih akordih cvetnih barv, v harmoniji in kontrapunktu.
Veliki zvonček ( Leucojum vernum ) je eno prvih pomladnih trozvočij: belino perigonovih listov krasijo zelenkasto rumene konice, krepko podporo pa dajejo rastlini živo zeleni jermenasti listi ob sveže navlaženem vznožju. Srečujemo ga po osojnih in vlažnih krajih, po pobočjih v gozdnih preperelinah in po zaraščenih kotanjah, kjer pomladi mezi voda iz zemeljskih zalog ravnokar končane zime. Ponavadi ne raste skupaj z malim zvončkom, ki botanično sodi v povsem drug rastlinski rod.
-
V Sloveniji bomo najkasneje do 1. decembra izklopili vse analogne televizijske oddajnike in prešli na digitalno predvajanje televizijskega programa. Uporabnikov kabelske, IP ali satelitske televizije ta prehod na digitalni signal ne bo prizadel, tisti pa, ki televizijski signal sprejemate prek zemeljskega oddajnika in sobne ali strešne hišne antene, boste morali dokupiti ustrezen digitalni pretvornik ali kupiti nov LCD ali plazemski televizor z že vgrajenim digitalnim sprejemnikom.
Trenirke niso samo za trening!
Ne le športniki, temveč tudi sprehajalci ter gosti v zdraviliščih, fizioterapijah ali športnih centrih potrebujejo udobna, a hkrati modna in lepa oblačila. Ni lepšega kot videti poskočnega dedka, kako s svojim vnučkom igra nogomet, pa vitalno babico na sprehodu z vnukinjo, za kar pa je seveda treba biti tudi primerno oblečen in obut. Barvna skladnost oblačila, kakovostna izdelava in surovinska sestava so pogoj za lep videz, izbrani kroj pa bo postavo oblikoval v skladno celoto, saj nam oblačilo ne bo služilo samo za eno sezono.
-
Vrtnarjenje nadaljujemo v svečanu, ki ni več čas za brezdelje gojiteljev. Skladno z bilanco minulih let načrtujemo za jutri, občudujemo sezonsko lepoto in še kaj novega je vredno izvedeti. Morda vsaj obnoviti napol pozabljena znanja o rožicah. In tudi prve letošnje setve so na vrsti, da spodbudimo zgodnjo rast. Ananasovke rečemo vsej družini, kamor botanično sodi tudi rastlina ( Ananas comosum ), ki obrodi delikatesni sadež ananas. Gre sicer za prav uporabno lončnico, vendar najpogosteje zahteva precej prostora.
Milje - lepo, prijetno in veselo
Vse do prvih let po drugi svetovni vojni je bilo Milje mestece, obdano s sorazmerno velikimi vasmi, ki so živele svoje življenje - vinogradniško in vrtnarsko - in deloma kamnarsko. Po vojni in zlasti v petdesetih letih pa se je prebivalstvo mesta in okolice podeseterilo z Italijani, ki so takrat množično zapuščali istrska mesta. Najprej je bila demarkacijska črta med conama A in B na ankaranskih prisojah Miljskih hribov, leta 1954 pa je meja sedla na vrh slemena. Popravili so jo v prid Jugoslavije, kateri so pripadle vasi Kolomban, Hrvatini, Premančan, Jelarje, Plavje in pol Cereja.
Hudičev ples je več kot karneval
Podobno kot Rio de Janeiro v Braziliji je Oruro najpomembnejše središče pustnega dogajanja v visokogorju Južne Amerike. V tem bolivijskem mestu se odvija ena izmed najbolj spektakularnih prireditev na sveta, ki pa ni le pustni karneval, pač pa tudi procesija, ki jo prirejajo v čast candelarijski devici Mariji. Prireditev namreč sovpada s pustom, traja pa kar deset dni. Karnevalski sprevod temelji na pred kolumbijskih ritualnih plesih.
Ukrainska iskanja samobitnosti
Janez Korošec
Marsikdo niti ne ve, da je Ukrajina po velikosti skoraj tridesetkrat večja kot Slovenija, po številu prebivalstva pa petindvajsetkrat. Mnogi jo žal najbolj poznajo po Černobilski tragediji aprila 1986. Pogosto si jo predstavljamo le kot nekdanjo sovjetsko republiko, ki se je z referendumom leta 1991 osamosvojila in postala članica Skupnosti neodvisnih držav. V teh novih razmerjih se zdaj ubada s svojimi križi in težavami, ki pa so precej bolj zapletene od tistih, ki so pestile Rusko federacijo.-
Če nam je uspelo doma pridelati nekaj limon ali mandarin, je to gotovo dobrodošel vitaminski dodatek, še več pa je vredno zadovoljstvo pridelovalca. Prava reč, če za tehtanje pridelka zadošča zgolj kuhinjska tehtnica! Kaj potem, če moramo drevesca negovati v najrazličnejših zabojčkih in kadeh ter jih vsako jesen prenašati na toplo! A prav tu, pri prezimovanju se rado zatakne in rastline največkrat utrpijo tudi nekaj škode.
-
Pot do krvavške žičnice gotovo poznate. Cesta, ki pripelje do njene spodnje postaje, prav tam ostro zavije in začne malo bolj strmo plezati v hrib. Za spremembo se kdaj peljite gor! Nagrajeni boste z idilično hribovsko krajino, s prijazno vasjo ter z zanimivimi razgledi.
Strmca je komaj za kilometer, višinske razlike pa kvečjemu za dobrih sto metrov. Na vrhu klanca, kjer se svet uravna in razgrne po planoti, leži Štefanja Gora (688 m), nad njo pa štrli Štefanja gora (748 m). Prva je dvodelna vas, Spodnja in Zgornja, druga pa gora ali hrib s cerkvico sv. Štefana.
