DOBRE STARE VIŽE

V izolskem pristanišču je bilo že v starih časih živahno, živžav ob ribiških barkah sta spremljala peka morskih rib in vino z bližnjih gričev. A skoraj vedno je bilo slišati tudi pesem, običajno mehko, skoraj otožno, a tudi veselo in poskočno, primerno za ples. Takšna pa je bila od vsega začetka tudi izvirna narodno-zabavna glasba, ki jo je dolga leta gojil ansambel izolskega glasbenega junaka Ottavia Brajka.

Že kot mladenič je bil pravi veseljak, rad je igral tudi sam, za znance, sorodnike in prijatelje in včasih se je dobro razpoloženje v veselih družbah raztegnilo do jutranjih ur. Možakar si je oprtal harmoniko, sedel na kolo in odhitel zabavat ljudi. Tudi v Trst je nemalokrat zašel in domov se je včasih vračal šele po sedmih dneh. Igral je na svatbah, tudi na tržaških, na šagrah in fantom, ki so odhajali k vojakom. Ljudje so ga imeli radi in tudi v hudih časih ni bil nikoli lačen ne žejen. Takšno je bilo nekdaj pravo godčevstvo.

Vandramo po Sloveniji

Nekaterim prebivalcem Slovenije so slapovi od rok, Ljubljančani pa imajo le četrt ali pol ure vožnje iz mesta do parkirišč, s katerih je v isti meri časa mogoče priti do šumelišč z bistro vodo: v Pekel pri Borovnici, k Bajdinškima slapovoma pri Turjaku, Orglicam v Kamniški Bistrici ... in Kosci pri Višnji Gori. Pohitite h kateremu od slapov, preden jih bo vklenil led. Do Kosce pa se pride iz Višnje Gore po levi strani avtoceste skozi vas Stari trg in od tam še kilometer do zaselka Kosca in do vstopa v sotesko potoka z istim imenom, kjer parkirate. Hoje do slapov je za dobre pol ure. Pot je ponekod nekoliko spolzka, zato je potrebna športna obutev.

Radio Ognjišče je v marsičem posebna radijska postaja. Je katoliški radio, ki ga radi poslušajo tudi neverujoči. Pohvalijo se z dobrim odzivom in ocenjujejo, da imajo okrog 150.000 poslušalcev doma in po svetu, še posebej pa so ponosni na najbolj zveste – Prijatelje radia Ognjišče (PRO-jevce), ki jih podpirajo s prostovoljno »radijsko naročnino«. Njihov program poslušalci cenijo zaradi pozitivno naravnane vsebine, lepe slovenščine in domače glasbe. V tem duhu bodo konec novembra praznovali že 25 let delovanja.

Čeprav jih lahko kupujemo vse leto, ostajajo krizanteme pri nas najbolj iskano cvetje za okrasitev groba. Medtem ko v vzhodnih deželah velja za rožo življenja, se pri nas le stežka odločimo, da bi jo podarili v šopku ali kot rojstnodnevno darilo.

Njeno staro botanično ime je Chrysanthemum, pod katerim spadajo številne vrste. Pred nekaj desetletij so jih botaniki razdelili na več rodov. Predvsem gospodarsko pomembne cvetličarske krizanteme so postavili v rod Dendranthema. Slovenski ljubitelji cvetja pa jo poznamo predvsem po imenu krizantema, mraznica ali vsesvetnica. Zanjo je značilno, da v naravi začne cveteti, ko se dan začne krajšati. Vrtnarji pa s pravilnim zagotavljanjem svetlobe (z zatemnjevanjem krajšamo dan) umetno pripomoremo, da zacveti v želenem času. Z barvitimi cvetovi, ki so različnih oblik, nas razvajajo od avgusta do novembra oziroma do prve zmrzali.

 Če ste med tistimi, ki v decembrskem času vhodna vrata okrasite z venčkom in se začnete pripravljati na bližnje praznike, je zdaj pravi čas za razmišljanje, kakšen bo letošnji. Pred vami je predlog za izdelavo preprostega venčka.

Naravne materiale lahko naberete kar na sprehodu po vrtu, bližnjem parku ali kje drugje v naravi. Na venčkih, ki so na fotografijah, sem uporabila različne liste, na primer liste zimzelene brogovite, hrastovolistne hortenzije ali hrastove liste.

Za osnovo venčka sem uporabila obroč iz stiropora, lahko uporabite tudi slamnatega. Za lepljenje listov na osnovo je najpripravnejša pištola za vroče lepljenje.

Bom odkrit. Zoprno mi je pisati o takšni temi, ki se s koledarsko natančnostjo ponavlja iz leta v leto in bi po vseh merilih morala biti že vsem znana vsaj kot slovenska himna. Ko pa pade prvi sneg, človek ne more verjeti svojim očem. Nekateri avtomobilisti očistijo le za en komolec široko režo na vetrobranskem steklu in s snežnim turbanom na glavi hitijo najprej v vrtec, potem pa v službo. Kot da niso pri zdravi pameti ...

Življenje z zimo je rahlo specifično, zato je potrebnih nekaj vedenjskih pravil in osnovnih priprav, da ne pride do zoprnih situacij in presenečenj.

GREMO NA IZLET

V soboto, 7. decembra 2019

Vstopna mesta: Ljubljana, za doplačilo tudi Kranj, Novo mesto, Ajdovščina in Nova Gorica

Odhod avtobusa s parkirišča na Dolgem mostu v Ljubljani bo ob 7. uri, potniki se nam bodo lahko pridružili še na poti mimo Celja in Maribora. Po avtocesti bomo nadaljevali v Gradec na avstrijskem Štajerskem. Sprehodili se bomo čez otok na Muri pod grajski hrib. Z zobato železnico ali dvigalom se bomo povzpeli na grajski hrib do znamenitega stolpa z uro. Z griča je čudovit razgled na mestno središče, ki je zaradi svoje arhitekture na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Po vrnitvi se bomo sprehodili po mestnem trgu mimo mestne hiše, najstarejše pekarne v Gradcu in dvorca Habsburžanov do deželnega dvorca, kjer si bomo lahko ogledali ledene jaslice. Po ogledu bo še čas za sprehod, nakup spominkov in daril na prazničnih stojnicah, pokušino kuhanega vina, vroče čokolade ali punča. V poznih popoldanskih urah se bomo odpravili proti domu. Prihod v Ljubljano v večernih urah.

 Jeseni, ko se spet več zadržujemo v zaprtih prostorih, koža postane ohlapnejša in manj sijoča. Učinek porjavelosti mine, nepravilnosti pa so na obledeli koži vidnejše. Opaznejši postanejo izpuščaji, posledice poletnih prask in pikov žuželk, pajkaste rdeče žilice, kožne lise, posledice sončnih opeklin ...

Čas je za lepotno nego, ki jo podpremo z ustrezno prehrano za lepšo kožo, bolj zdrave lase in nohte, saj je osnova učinkovite nege ustrezna hrana in pijača. Za jesensko nego bomo tokrat izbrali bučo, ker je slastna na krožniku in odlična za nego kože in las, saj je bogata z vitamini A, B1, B2, C in K ter minerali kalijem, kalcijem, železom, fosforjem, natrijem, magnezijem in manganom. Poleg tega ima veliko balastnih snovi, ki pomagajo izboljšati prebavo in vzdrževati zdravo telesno težo. Za nego so primerne vse jedilne vrste buč, najboljše so čim bolj oranžne (hokaido, maslenke ipd.).

Le po kakšnem čudežu se je v vihrah druge svetovne vojne in povojnih let ohranila najbogatejša madžarska aristokratska knjižnica v kraju Keszthely ob Blatnem jezeru, ki zdaj nosi ime Helikon. Tako se verjetno vpraša prav vsak obiskovalec … Vstop v zasebno knjižnico grofov Festeticsev namreč vzame sapo.

Sijajne neoklasične omare, ki hranijo tisoče knjig, se dvigajo skozi dve nadstropji od tal do stropa. Do najvišjih se vzpenjajo spiralne stopnice, ki vodijo na galerijski hodnik z rezbarjeno ograjo. Mojstrovino iz slavonskega hrasta je leta 1801 ustvaril lokalni mizarski in rezbarski mojster János Kerbl.