Če bi moral odgovoriti na vprašanje, v kateri državi so me med vandranjem po svetu ljudje najprijazneje sprejeli, bi na prvo mesto zagotovo postavil Iran. Skozi stoletja je bil stičišče različnih kultur, kar se kaže v veliki odprtosti ljudi in njihovem tolerantnem odnosu do tujcev. Pogovori o politiki ali veri so redki in strpni, večinoma jih zanima, kaj počnete, kako živite, kaj ste videli, začinjeni pa so z veliko smeha, dobrodušnih pripomb ter uporabnih napotkov. Dežela je prijetna za potovanje, turistov je še razmeroma malo, kar posledično pomeni, da domačini večinoma še niso usvojili tehnik dobičkonosnih odnosov s tujimi obiskovalci.

Padna, ena najbolj ohranjenih razglednih vasi v slovenski Istri, konec aprila na prireditvi Praznik olja in bledeža gosti obiskovalce, ki cenijo dediščino, domače pridelke in odlične jedi. Bledež pravijo blitvi in menda so prav z njo vaščani zaslužili dovolj, da so dali leta 1885 postaviti cerkveni zvonik. Preživetje še danes nekako odročne vasi je bilo nekoč pač odvisno od pridelkov, ki so jih prodajali predvsem v Trst.

Stari del Padne je strnjen na razglednem pomolu. Številne kamnite hiše so obnovljene, mnoge pa še čakajo na obnovo. Med stisnjenimi hišami obiskovalca preseneti Galerija Božidarja Jakca. Umetnik sicer nikoli ni živel v vasi, a so tu več kot desetletje bivali njegovi starši in na pokopališču je pokopan njegov brat Josip Anton, ki je umrl kmalu po rojstvu. Zato se je Jakac pogosto vračal na obisk in z domačini stkal pristne stike. Za prijazen sprejem se jim je oddolžil s svojimi deli, ki so razstavljena v galeriji.

Domžale bodo v soboto, 16. maja, že četrtič zavzeli citrarji iz vse Slovenije. Lani se jih je na prireditvi Citranje na trgu zbralo 120, letos jih pričakujejo še več, glasba bo vse dopoldne odmevala po različnih delih mesta, točno opoldne pa bodo zaigrali še vsi skupaj.

Idejo za prireditev Citranje na trgu je dala domača citrarska skupina Notice, ki jo vodi Boža Bauer in je gonilna sila prireditve. »Nekoč so imeli v Domžalah citre pri vsaki hiši, ohranile so se kot ljudsko glasbilo, v mnogih domovih jih še imajo. Sama sem nanje začela igrati po upokojitvi, s prijateljico Betko Kralj sva se na vaje vozili v Velenje, saj tukaj v bližini nismo imeli učitelja. Potem sem v Domžale pripeljala profesorja Petra Napreta, najbolj prepoznavno ime med citrarji, in tako smo pred sedmimi leti pri Lipi, univerzi za tretje življenjsko obdobje, nastale Notice. Ime smo dobile zato, ker smo na začetku vse preveč gledale v note in premalo inštrumente,« med smehom pove sogovornica. 

Kljub določenim pomislekom, zlasti ekologov, smo še zmeraj zelo naklonjeni klasičnim avtomobilom. To dokazuje število vsako leto prodanih vozil (v letu 2019 kar okoli 74.000). K temu dodatno pripomoreta pojmovanje avtomobila kot statusnega simbola ter izrazito retro orientirana čustva, ki jih vzbujajo predvsem vozila nekaterih nesmrtnih znamk.

A v časih, proti koncu 19. stoletja, ko so se tu in tam na svetu začela pojavljati prva motorna vozila, ki jih je bilo še dolga leta potem tudi v mestih zlahka prešteti na prste ene same roke, in so bile najboljše ceste le malo boljši kolovozi za poštne kočije, je bila stvar bistveno drugačna. Vozila na motor z notranjim izgorevanjem goriv fosilnega izvora so bila dolga leta dobesedno osovražena, le paglavci so tekali za njimi in se navduševali nad hrupom, prahom in smradom, ki so ga povzročala. Kmetje so jim v jezi ob poljskih cestah nastavljali vse mogoče ovire, da bi se jih znebili, ker so vozila dvigovala prah, ki se je posedal na vrtnine, hrup pa jim je plašil živino (podobno kot že prej prva železnica).

Belo-modra privlačnost

Bel vzorec je lep, pa naj bo kvačkan po dolgem ali počez. Prav tako lep je tudi svetlo moder mrežasti vzorec. Združena skupaj na modnem puloverju delujeta nadvse privlačno na vsaki ženski postavi.

Velikosti: 36/38, 42/44 in 48/50. Opisi za 42/44 oziroma 48/50 so v oklepajih.

Potrebujemo: 400 (450/500) g bele in 150 (200/200) g svetlo modre volne; kvačko št. 3,5.

Vzorci. Črtasti vzorec: nasnutek je deljiv z 12 + 7 + 4 verižne petlje za obračanje. Kvačkamo po vzorčni risbi 1. Začnemo s petljo pred vzorčno enoto (VE), ponavljamo VE, končamo s petljo po VE. Prvo vrsto kvačkamo s svetlo modro volno, *nadaljujemo s svetlo modro od 2. do 4. vrste, od 5. do 7. vrste kvačkamo z belo volno, z belo volno kvačkamo še 2-krat (3-/4-krat) 6. in 7. vrsto in nato še 1-krat ponovimo 6. vrsto. Osmo vrsto kvačkamo s svetlo modro volno. Od *ponovimo še 2-krat, končamo pa s svetlo modro volno od 2. do 4. vrste. Skvačkali smo 40 (46/52) vrst. Rokavni vzorec: nasnutek je deljiv s 4 + 2 + 3 verižne petlje za obračanje. Kvačkamo po vzorčni ribi 2. Začnemo s petljo pred VE, ponavljamo VE in končamo s petljo po VE. Kvačkamo od 1. do 3. vrste, nato ponavljamo 2. in 3. vrsto.

RAZSTAVE

Gozdovi Kranjske industrijske družbe

Če spoštujete les kot naše naravno bogastvo, si oglejte razstavo o delni zgodovini naših gozdov in naveze z njim, saj je Gornjesavski muzej Jesenice v Liznjekovi domačiji v Kranjski Gori pripravil razstavo Gozdovi Kranjske industrijske družbe (KID). Družba je bila ustanovljena leta 1869 in je v prvih treh letih svojega obstoja kupila večino gorenjskih fužin in njihove gozdne posesti, ki so obsegale okoli 27.500 hektarjev. Šlo je za gozdove v Gornjesavski dolini, Radovni, Bohinju, na Jelovici, Pokljuki, Mežaklji in v okolici Tržiča.

Milan Dekleva, pesnik, pisatelj, dramatik, esejist, prevajalec, novinar in urednik pri Ljubljanskem dnevniku, do upokojitve pa urednik otroških in mladinskih programov na Televiziji Slovenija, je tudi pianist, avtor glasbe in besedil, predvsem pa zanimiv sogovornik o literaturi, glasbi in slovenskem jeziku. V slovenski literaturi velja za predstavnika modernizma in postmodernizma, za svoje delo je prejel številna priznanja. Desetletja ga krasijo košati brki, rad kolesari in je med redkimi Slovenci, ki igrajo ragbi.

Ali se sploh zavedamo, koliko časa preživimo za mizo? Pravzaprav veliko. Na mnogih delovnih mestih delo opravljamo sede, za mizo sedimo pri jedi, ob kozarcu pijače ali skodelici kave s prijatelji. Za mizo praznujemo rojstni dan in režemo torto, morda kartamo, beremo časopis, brskamo po tabličnem računalniku ali pripravljamo hrano. Na domači jedilni ali pisalni mizi pogosto delamo z računalnikom. K vsaki mizi spada ustrezen stol, morda tudi klop, ali pa pisarniški stol v domači pisarni. Pa so vse mize enako visoke?

Domači rastlinjak je aprila že poln življenja. Sejemo in sadimo številne vrtnine in tako prehitevamo naravo. Sadimo lahko paradižnik, papriko, kumare, jajčevce in bučke. Sejemo tudi nizki stročji fižol in druge vrtnine. Prava samooskrba se začne z rastlinjakom, saj lahko pridelek pobiramo vse leto.

V začetku ali sredini aprila posadimo paradižnik, teden ali dva kasneje sadimo papriko, kumare in jajčevec. Sredi aprila sadimo tudi bučke. To lahko naredimo, ko so nočne temperature v rastlinjaku nad 10 stopinj Celzija. Kdaj bomo sadili, je odvisno predvsem od vremena in ogrevanja. Če so noči hladne, lahko rastlinjak ogrevamo z žerjavico iz kamina ali peči. Žerjavica v kovinskem vedru brez težav ogreje rastlinjak. Med paradižnik sadimo solato, lahko tudi baziliko, če je dovolj prostora, priporočamo setev kapucink, ki poskrbijo za barvitost. Na toplejših območjih Slovenije lahko začnemo saditi paradižnik in druge plodovke takrat, ko se temperature v neogrevanem rastlinjaku tudi v nočnem času ne spustijo pod 10 stopinj Celzija. Takoj po sajenju poskrbimo za zastirko iz slame. Tako se bodo rastline dobro ukoreninile in prej razvile. Dobro razvit koreninski sistem je osnova za kakovosten pridelek.