Zelenortski otoki (Cabo Verde ali Kapverdski otoki) se imenuje območje, veliko 4033 kvadratnih kilometrov, ki ga sestavlja 10 večjih in 8 manjših otokov. Vsi so vulkanskega nastanka. Ležijo 450 kilometrov zahodno od Afrike v Atlantskem oceanu, in sicer nasproti senegalskega polotoka Cabo Verde, po katerem so prevzeli ime. V 15. stoletju so jih odkrili Portugalci in postali so središče trgovine z afriškimi sužnji po vsem svetu.

Danes so samostojna republika, v kateri je uradni jezik portugalščina. Šest otokov je nenaseljenih, na drugih pa živi približno 600.000 prebivalcev. Otoki so skoraj brez naravne vegetacije, tudi živali tam skoraj ni. V reliefu pa prevladuje puščava. Podnebje je milo, vse leto je povprečna temperatura 25 stopinj, ves čas piha veter.  

»Težko bi rekel, od kod ime kraja,« pravi Igor Bahor, ki je na pašnikih in v gozdovih preživel najzgodnejša leta. »Kanje res živijo tudi tu, na robu Trnovske planote. Toda velikim pticam domačini pravijo »orliči«. Ime bi bilo lahko tudi izpeljanka iz italijanske besede, morda je to cane – pes. Življenje v zimskem času je tod še danes pasje,« razmišlja. »Burja ustvarja tudi več metrov visoke zamete in nekatere domačije so za več tednov odrezane od sveta.«

Igor čuti globoko povezanost s temi kraji. Tu oživijo spomini na otroštvo, vonj po travnikih, pašo živine ... Še posebno mu je ljub del posestva Strgerija, košček pragozda, v katerem nikoli niso gospodarili. Oče, Belokranjec po rodu, je prišel sem v petdesetih letih kot učitelj. Takrat je bilo na ducatu domačij več kot petdeset otrok. Pouk je potekal na eni izmed domačij, kasneje pa so zgradili šolo, vendar so jo morali zaradi pomanjkanja otrok po dveh desetletjih zapreti.

Privoščite si domačo rukolo in vrtno krešo, ki ju lahko sejemo vse leto. Pozimi obe vrtnini sejemo v posode na okenskih policah, spomladi, poleti in jeseni na vrt. Mogoča je tudi setev na visoke grede.  

Rukolo gojimo zaradi rozetastih listov, ki so nekoliko ostrega, pikantnega okusa in bogati z vitamini. Izstopa vitamin C, med minerali pa kalcij in magnezij. Uživanje rukole ugodno deluje na prebavni sistem. V trgovinah običajno kupimo seme gojene rukole (Eruca sativa), ki raste počasneje. Njen okus ni tako močan kot okus divje rukole (Diplotaxsis muralis ali Rucola selvatica), ki je tudi bolj odporna proti mrazu in lahko celo prezimi. Divja rukola ima tudi bolj narezljane liste. Običajno jo sejemo med druge vrtnine – podobno kot redkvico, ki jo sejemo med solato in radič.

Prišel je čas, ko si bo treba za prijatelje čas vzet' (kot poje Andrej Šifrer), kajti božične in novoletne voščilnice, ki jih napišete ali izdelate sami, so postale spet zelo priljubljene. Če se jih veselite vi, jih bodo gotovo veseli tudi vaši bližnji. Kaj spodbudnega in lepega jim boste napisali, morda celo narisali ali posneli fotografijo, veste samo vi, le ne pozabite jih poslati. Odstiramo nekaj zanimivosti iz zgodovine koledarjev, pratik in novoletnih voščilnic. Morda boste ob branju lažje izbrali priljubljen motiv zanje.

Vožnja v temi utruja. Ni preprosto napenjati oči, da bi videli prek meje žarometov lastnega vozila in hkrati ne gledali v luči nasproti vozečih vozil. Če se še cesta lesketa zaradi mokrote, je mera človeške zmogljivosti že zelo polna.

Kdor živi na podeželju, ve, da iz teme pogosto prihajajo presenečenja, zaradi katerih ledeni kri in uide kletvica. Na primer tik pred sprednjim blatnikom iz teme zraste pešec, oblečen v temna oblačila in brez odsevne kresničke. Ali pa se pojavi kolesar brez luči in odsevnih stekel. To je pač zato, ker zunaj mest nimamo pločnikov in kolesarskih poti. A utruja tudi večerna vožnja v mestih. Že sam promet s svojo nervoznostjo učinkuje dražeče. Preveč osvetljenih reklam, utripajočih luči in odsevov pa so prav tako močne motnje, da bi lahko voznik opazil vsako nevarnost.

Okrašen škorenjček je simpatična praznična dekoracija, če ga podarimo, pa lahko v notranjosti skriva še majhno presenečenje …

Za izdelavo potrebujemo:

• plastično steklenico
• olfa nož
• filc rdeče ali bele barve, črn trak filca za obrobo podplata
• kos kartona za podplat
• iglo in sukanec
• svinčnik
• čipke, umetno krzno, raznobarvne trakove
• lepilo in pištolo za vroče lepljenje

1. Steklenici odrežemo dno in ravni del. Dno uporabimo za sprednji del škorenjčka, ravni del steklenice pa za zgornji del.
2. Oba dela steklenice oblečemo v filc s pomočjo igle in sukanca ter lepilne pištole.
3. Iz kartona izrežemo obliko stopala, tako da sprednji in zgornji del položimo na karton drug poleg drugega in obrišemo podplat. Oba dela prilepimo na podplat, ki smo ga ravno tako oblekli v filc.
4. Na zgornji del (ravni) prilepimo umetno krzno, sprednji del polepšamo z bogato pentljo. Škorenjček lahko okrasimo, kakor nam je najbolj všeč.

V pustih poznojesenskih dneh brez sonca si zaželimo v stanovanju svetlobe in barvnih poudarkov, ki bi prinesli nekaj topline in energije. Ko se bližajo prazniki in je čas pričakovanja, si lahko s popestritvijo prostorov naredimo stanovanje prijetnejše, s svečkami ali dodatnimi lučkami pa je še lepše. Vsako leto so trgovine bogato založene z božičnimi okraski, a kar naprej jih ne moremo kupovati. Preveč različnih slogov ter barv vodi v nasičenost prostora in kičast videz.

Stanovanje si lahko popestrimo tudi drugače, brez kupljenih okraskov, le-te uporabimo le kot dodatke. Ozrimo se po stanovanju in poiščimo vse tisto, kar še spominja na poletne dni, in to za nekaj časa odstranimo iz dnevne sobe, jedilnice, morda veže. Okraski in suho cvetje z morja, školjke v skledi ali živahni vzorci na pregrinjalih s poletnih počitnic niso primerno okrasje za decembrske dni. Tudi z balkona ali terase pospravimo ležalnike, ostanke lončnic ali poletne blazine, rožast prt na mizi in jih nadomestimo s skupino zimzelenih rastlin v privlačnih loncih, čez katere položimo niz rumenih LED-lučk, lahko baterijskih. Pogled skozi okno na urejen balkon ali teraso poživi puste dni, naj bo lep tudi pozimi.

Leon – 120 let

Ob 120. obletnici rojstva Novomeščana in olimpionika Leona Štuklja so v Dolenjskem muzeju pripravili veliko razstavo o njegovi izjemni športni poti in življenju. Njegova hči Lidija je muzeju odstopila ogromno eksponatov, nabralo se je več kot 600 osebnih predmetov, med njimi pisalni stroj, osebni dokumenti, njegovi rokopisi, celo sedežna garnitura z omaro, podpisi pomembnih športnikov, ker je bil strasten zbiralec le-teh, pa zbirka značk, znamk in razglednic. V muzeju so pregledali več kot 4000 fotografij in veliko jih bo na ogled. Veliki telovadec, kot si je rekel sam, je do smrti živel po sokolskih načelih: skromnost, redoljubnost in skrb za telo.