Do srede septembra gledališča še ponujajo možnost za vpis abonmajev v novi sezoni, kar omogoča nakup cenejših vstopnic, zato smo pripravili pregled nove in zanimive ter bogate ponudbe nekaterih gledališč. Večinoma so pripravili po šest premier.

V Slovenskem ljudskem gledališču Celje začenjajo sezono z monološko pripovedjo žensk treh generacij – babice, hčere, vnukinje – o ljubezni, osamljenosti in odtujenosti. Dramo Ljubi moj je napisala irska dramatičarka Elaine Murphy, nadaljujejo z Erazmom in potepuhom Astrid Lindgren, dramo Pesmi živih mrtvecev avtorja in režiserja Matjaža Zupančiča, ki se poigrava s situacijami v slovenskem političnem prostoru. Pripravili bodo song komedijo Moški brlog svetovno slavnega Kristofa Magnussona, kjer ta razlaga, zakaj moški sovražijo šoping. Zelo zanimiv bo Puškinov Jevgenij Onjegin, za katerega je odrsko priredbo pripravil Nebojša Pop Tasić, režirala pa ga bo Moskovčanka Yulia Roschina.

Na vrtu jih občudujemo vse poletje in vse do slane v nikoli dokončani spremenljivost njihovega cvetja. Dalije so to, prave kraljice med jesenskim cvetjem, zato zanje ni redko ime regine, včasih tudi georgine. Njihova uporabnost je resnično mnogostranska, saj so enako dekorativne na domačem vrtu, v javnem nasadu, na grobni gomili ali celo v čebrici.

Domovina dalij je Mehika in menda so prva semena te takrat izredno eksotične rastline prišla v Evropo leta 1791. V naravi obstaja nekaj vrst, domnevajo pa, da praktično vse moderne sorte izvirajo predvsem iz dveh vrst: Dahlia coccinea in Dahlia pinnata. Svoje strokovno rodovno ime so rastline dobile po švedskem botaniku Andreasu Dahlu, v širši sorodstveni povezanosti pa so blizu sončnicam in topinamburju pa tudi klasnatemu liatrisu. Celo regrat in radič sta z njimi v isti družini. Zato je samoumevno, da gomolji dalij – tako kot topinambur – vsebujejo inulin, zato si jih včasih privoščijo miške.

Toplota je še kako pomembna za ugodje, ampak nanjo ne mislimo v vročih dneh. A bliža se jesen in z njo čas, ko bomo morali prostore na začetku včasih vsaj dogrevati, kasneje redno ogrevati. Ogrevanje je velik strošek za vsako gospodinjstvo, še posebej težko je lahko za starejše. Vzrok za visoke stroške ogrevanja so lahko tudi prevelika stanovanja in hiše ter nezadostno ali celo nepravilno izolirane hiše. Da ne bi plačevali preveč, si marsikdo ogreva le en prostor, drugi bivalni prostori pa so hladni, kar pomeni, da plačujemo, pa nas vseeno zebe. Smo še sposobni skrbeti za varno kurjenje štedilnika, kamina na trda goriva? Ali je čas, da temeljito spremenimo način ogrevanja in kuhanja v korist lastne varnosti in udobja?

DOBRE STARE VIŽE

»Življenje glasbenika je v marsičem podobno življenju klovna – vesela pesem na ustih in grenkoba v srcu … A ko se ozremo na prehojeno pot, se lahko vsi skupaj zadovoljno nasmehnemo in rečemo, da je bilo lepo!« Tako je na kratko opisal svojo prehojeno glasbeno pot mož, ki je za seboj pustil kar nekaj svetlih pečatov, povezanih s popevkami in tudi z našo narodno-zabavno glasbo.

Engelbert Rodošek se je rodil med drugo svetovno vojno v Gradcu v Avstriji. Njegova mama je bila zaposlena pri avstrijski železnici, po vojni pa se je z Bertijem vrnila v domači Maribor. Večkrat mu je pripovedovala, da so se mu drugi otroci smejali, ker ni znal slovensko. A se je hitro naučil najbolj vsakdanjih besed. Ker je bil kot otrok precej suh in bled, je zdravnik mami priporočil, naj ga pošlje na kmete, kjer je bila boljša hrana in svež zrak. In tako je odšel k teti v Sv. Vid pri Ptuju, kjer se mu je zdravje izboljšalo. Tam je spoznal upokojeno učiteljico, gospo Pernat, ki ga je sprejela kot mati. Najbolj vesel je bil, ko je lahko poslušal radio. Vsi so ga občudovali, ko je pred radiem zaplesal in hkrati pel predvajane napeve.

Bolero

Oprijeta odprta jopica, ki sega zadaj skoraj do pasu, modno in toplo dopolni brezrokavno obleko, a tudi povrh oblačila z dolgimi rokavi se odlično prilega.

Velikosti: 36/38, 40/42 in 44/46. Opisi za 40/42 in 44/46 so v oklepajih.

Potrebujemo: 300 (350 – 350) g belega bombaža, kvačko št. 4 in krožno pletilko št. 3,5.

Osnovni vzorec: kvačkamo na sodem številu petelj + 1 verižna petlja za obračanje. Kvačkamo po vzorčni risbi. Začnemo s petljo pred vzorčno enoto (VE), ponavljamo VE in končamo s petljo po VE. Kvačkamo od 1. do 3. vrste, nato ponavljamo 2. in 3. vrsto. Patentni vzorec: menjaje pletemo 2 desni in 2 levi petlji.

Okusne sladke plodove malin lahko pridelamo na vsakem domačem vrtu. Izbiramo sorte z različnimi barvami, velikostjo plodov in časom zorenja. Sajenje in rez malin sta zelo enostavna. Tudi z oskrbo nimamo težav. 

 Sorte malin ločimo po barvi plodov in času zorenja. Najdebelejša je sorta radziejowa. Poznamo tudi sorto z najdaljšimi plodovi, to je sorta laszka. Rumene plodove ima golden queen, odlična je tudi malina bristol, ki ima črne plodove. Brez opore pa lahko gojimo sorto maline polana. Omenimo naj še japonsko vinsko malino, ki je sorodnica malin. Manjši plodovi se razvijejo na močnih in trnatih rozgah. Zori v poletnem času julija in avgusta.

V junijski številki Vzajemnosti smo že pisali o škodljivosti polžev za vrtove, njive in sadovnjake. Zaradi njih imamo manj pridelkov ali pa so objedeni in pogosto neprimerni za uporabo. Naš cilj je vrtičkarje in druge pridelovalce hrane ozaveščati o škodljivosti teh mehkužcev ter svetovati, kako jih odženemo oziroma preprečimo njihovo razmnoževanje.

Nastalo škodo na pridelkih (najedeni listi, pregriznjena stebla sadik, objedeni plodovi, pa tudi prazne grede, kjer so polži pojedli seme ali pa celo že nakaljeno seme in mlade rastlinice),  običajno pripisujemo drugim škodljivcem – krtom, strunam ali bramorjem. Marsikdo bo pomislil, pa saj je vseeno, kdo je kriv, škodo na vrtu imam, zato je popolnoma vseeno, kdo to počne. Pa ni čisto res. Če škodljivca poznamo, ga lahko tudi ustrezno odstranimo, preprečimo razvoj in naraščanje populacije, ki sčasoma postane neobvladljiva. Takrat pa je res potrebna močna kemija.

GREMO NA IZLET

V soboto, 4. novembra 2017

Vstopna mesta: Ljubljana in počivališče Lom, za odhode iz drugih krajev doplačilo: iz Kranja 10 evrov, Celja in Novega mesta 16 evrov (če bo najmanj 15 potnikov).

S parkirišča na Dolgem mostu v Ljubljani se bomo odpeljali ob 6. uri in se peljali po avtocesti proti Italiji. Prvi postanek bo v Sredipolju (Redipuglia), kjer si bomo ogledali spomenik, posvečen več kot 100.000 padlim vojakom v prvi svetovni vojni. Po ogledu sledi vožnja v Gorico, kjer bo čas za sprehod po mestu. Nato se bomo peljali skozi Novo Gorico, po dolini Soče v Kanal. Po krajšem postanku bomo pot nadaljevali skozi Tolmin v Kobarid. Tam si bomo ogledali muzej 1. svetovne vojne, kjer je podrobno predstavljena 12.