Beli golobici

Golobici s trakovi v kljunčkih sta zavezali veliko pentljo. Ta priljubljeni vezilski motiv za velikonočne praznike vezemo v čudovitem belem vezu /tehniki rišeljeja.

S pomočjo fotokopirnega stroja povečamo vzorec. Naravna velikost vzorca, ki ga vezemo na prtu in zavesi, je široka 40 cm in visoka 20,5 cm. Za vezenje na pravokotnih ali kvadratnih prtičkih vzorec poljubno zmanjšamo.

Vzorec prerišemo na svileni papir. Za prerisovanje vzorca na blago potrebujemo gladko in trdo podlago. Blago z risalnimi žebljički pripnemo na podlago, da se med prerisovanjem ne premika. Na poljubno mesto na prtu (zavesi) položimo vzorčno risbo. Vmes vložimo kopirni papir za tkanine in s svinčnikom skrbno prerišemo vzorec.

Vrtne gredice začnem pripravljati takoj, ko je zemlja primerna za obdelavo. To je takrat, ko se zemlja ne oprijema vrtnega orodja in obutve. V osrednji Sloveniji je to običajno sredi marca.

Spomladi najprej sadim spomladanski česen, čebulček (boljši je drobnejši), sejem bob, šalotko, grah, redkvico in solato. Na zelenjavni vrt umestim še zgodnje zelje, brokoli, cvetačo in nadzemno kolerabico. Slovenci obožujemo krhkolistne sorte solat, med katere uvrščamo braziljanko, bistro, ledo in ljubljansko ledenko. Za hitrejši pridelek priporočam sajenje sadik s čim bolj razvitim koreninskim sistemom in ne prevelikim nadzemnim delom. Korenine naj bodo bele, če rumenijo ali so nekoliko oranžne ali rjave, je sadika zastarana, zato bo pridelek slabši. To je še posebno pomembno pri zelju, cvetači, brokoliju in drugih kapusnicah.

Brez večje predelave opreme je mogoče vtis prostora zelo spremeniti le s spremembo razsvetljave. S pravilno nameščeno razsvetljavo – ne glede na namembnost prostora – poskrbimo, da so tiste površine, ki jih najbolj potrebujemo, najbolj vidne. Jasno lahko vidimo, kako je prostor zasnovan, pomembno pa je, da se v prostoru počutimo prijetno. Znano je namreč, da lahko neprimerno izbrana vrsta sijalke vpliva na počutje, povzroča celo razdražljivost, nemir in glavobol.

S staranjem se lahko pojavijo tudi težave z očmi. Na to je dobro misliti tudi pri preurejanju in opremljanju stanovanja s svetlobo. Pred desetletji so stanovanja načrtovali brez posebnega razmišljanja o kakovosti svetlobne opremljenosti. V vsakem prostoru je bila predvidena ena svetilka na sredini stropa ne glede na namen prostora in možnost prilagajanja posameznikovim potrebam.

Oba rada slikata. Samo za svojo dušo ali kakšno platno tudi prodata? »Včasih sva že prodala kakšno, zadnje čase pa nič, ljudje imajo bolj malo denarja. Največkrat slike pokloniva za rojstne dneve. Sva pa tudi v kar petih slikarskih društvih, večkrat se podamo na slikarske poti po Sloveniji, skočimo tudi v Avstrijo,» opiše delček življenja dveh upokojencev Ivanka Kraševec.

Ivan Prešern - Žan in Ivanka Kraševec sta postala par, ko se je tudi Ivanka pridružila Alpskemu kvintetu. Zdaj, ko sta upokojena, pa ju druži tudi slikarstvo. Že na pogled sta srečen par. »Rada rečem, da gre mimo vsakega človeka enkrat sreča, le pravi čas moraš iztegniti roko. Še danes komaj verjamem, da sem skupaj z nekom, ki mi v življenju ni izrekel žal besede, ki me je vedno pripravljen poslušati ali me v vsakem trenutku potolažiti,« pravi pevka, ki je komaj 16-letna zapustila domačo Metliko in se podala iz šiviljskega v glasbeni svet.

Dolga in hladna zima, ki je daleč pod povprečnimi temperaturami, se počasi poslavlja, vendar pa še ni rekla zadnje besede. Zemlja je na površini že odtajana, a v globini bo ostala pomrznjena kar še precej časa v marcu. Zmrzal jo bo še dolgo hladila. Posledično bomo morali upoštevati nekaj drugačnih osnovnih pristopov pri delu na vrtu in negi okrasnih rastlin, tudi sadno drevje in grmičevje bomo sadili kasneje.

Tisti, ki boste pohiteli z vrtnimi opravili, dobro spremljajte posajene in posejane rastline, da ne bi odmrle zaradi hladne zemlje. Zgodi se tudi, da predolgo kalijo, na plan pa pokuka le malo kalčkov, druge so že pojedli škodljivci in ptice. Torej prezgodnje delo, čeprav nas vabi že zelo toplo sonce, ni nikoli dobro, razen če upoštevamo navedene pristope.

Statistika kaže: če na določenem odseku znižamo povprečno hitrost za samo en kilometer na uro, se to kaže v zmanjšanju števila prometnih nesreč za dva odstotka. Kot eno najučinkovitejših pripomočkov za umirjanje prometa pa se že 70 let kaže radarski merilec hitrosti.

Ivan Kapun, vodja sektorja prometne policije, kot dober primer učinkovitosti radarja navaja Dolenjsko cesto v Ljubljani. Tam so bile pred leti redno prisotne radarske kontrole in učinek je ostal. Pri omejitvi hitrosti 60 kilometrov na uro in štiripasovnici se danes praktično vsi vozniki držijo predpisane omejitve, podobno je pri Lavrici in seveda še marsikje po Sloveniji. Da je torej radar učinkovit, je nedvomno.

GREMO NA IZLET

V soboto, 22. aprila 2017

Vstopna mesta: Ljubljana (Dolgi most), Lom, Ravbarkomanda, Vipava, Ajdovščina, Vrtojba. Ob zadostnem številu prijav odhod tudi iz Kranja, Celja in Novega mesta.

Iz Ljubljane bomo odšli ob 6. uri, peljali se bomo po avtocesti proti Italiji in naprej mimo Benetk do Padove. Sledijo postanek za ogled mogočne cerkve sv. Antona Padovanskega in kipa Gattamelata, sprehod do univerze iz leta 1222 in ogled mestnega središča s tremi trgi: Piazza delle Erbe, Piaza dei Signori in Piazza della Fruta. Po ogledu bo nekaj prostega časa za samostojne oglede ali nakupovanje na stojnicah na trgu Prato della valle.

Dragi naši bralci in prijatelji! Številni ste že pohiteli s prijavami, naj pa za vse tiste, ki se še odločate, ponovimo, da bo naše že 13. srečanje potekalo v nekoliko manj znanem biseru Jadranske obale – v Neumu v Hercegovini, ki je od Ploč in doline Neretve oddaljen približno 30 kilometrov, od Dubrovnika pa samo 70 kilometrov. Vabimo vas na veselo druženje, sprostitev, zanimive izlete po bližnji in daljni okolici, poučna predavanja in večerne zabave s plesom. 

V časih, ko avtocesta še ni peljala naravnost do Primorske, je bilo potovanje po Notranjski nekoliko bolj ovinkasto. Ovinkasta pot po strmem klancu pri Kačjih ridah nad Planino je bila stoletja dolgo ovira enemu izmed glavnih notranjskih izvoznih izdelkov: ladijskim jamborjem. Z več deset metrov dolgim tramovjem je bilo od nekdaj nemogoče premagati neposredno pot do Postojne.

Od tam naprej pa se podnebje spremeni in na Krasu je v revnih gozdovih iluzorno pričakovati kakovosten stavbni les. Prav zaradi potrebe po prevozu ladijskega lesa je tako skozi vas Studeno do Postojne že stoletja zgrajena Jamborna pot. Pot, ki vodi precej naokoli, a skorajda ne pozna ostrih ovinkov.