GREMO NA IZLET

V soboto, 1. julija 2017

Vstopna mesta: Ljubljana, ob zadostnem številu prijav odhod tudi iz Celja, Kranja in Novega mesta.

Iz Ljubljane bomo odšli na pot ob 6. uri. Peljali se bomo mimo Postojne, skozi Ilirsko Bistrico, nato po avtocesti mimo Reke, ob Bakarskem zalivu, čez most na otok Krk. V Baški se bomo vkrcali na ladjo in zapluli mimo otoka Prviča na Goli otok. Tam si bomo ogledali ostanke nekdanjega taborišča, ki ga je po 1. svetovni vojni zgradila Avstro-Ogrska, po 2. svetovni vojni (leta 1946) pa so ga spremenili v zloglasen zapor za politične zapornike. Potem bomo zapluli do sosednjega otoka Grgura, kjer so ostanki ženskega taborišča, ki je tam...

Žal se je tudi letošnji april končal kot po navadi, saj je ustvaril pogoje za pozebo. Škoda je tu: češnjevi cvetovi se osipajo, kakiji so pozebli in listje odpada, enako je z drugim drevjem in okrasnimi rastlinami. Tudi zelenjavni vrtovi, njive, sadovnjaki in vinogradi je niso nič bolje odnesli. Kako lahko vrtičkar, kmet ali sadjar omili škodo na svoji gredici, njivi in v sadovnjaku?

Brez pravilne ocene škode si ne bomo mogli veliko pomagati. Opazujmo vrt, sadike in drevje. Nekaterih rastlin se je pozeba samo dotaknila, druge požgala. Nekateri listi pa imajo še 50-odstotkov zdrave listne mase. Na drevju, grmovnicah, trti so mladi poganjki počrneli in se posušili. Odpirajoči se cvetovi niso dočakali oprašitve ali pa so jo, toda vse odpada. Podobno je na vrtninah.

Pod obronki Velike in Male Kope me je presenetilo ime raztresenega naselja – Golavabuka. Do njega se je bilo treba podati skozi Slovenj Gradec in potem po cesti, ki vodi do turističnega središča Kope. Ko se začnem izgubljati v prvem gozdu, me na slabo opaznem razpotju ličen kažipot usmeri po manj prometni cesti v Golavabuko. Kmalu se pojavijo prvi travniki in sem ter tja kakšna hiša na razglednih gričih. 

Po navedbah jezikoslovca dr. Silva Torkarja so v stari slovenščini golšasti (pritlikavi, krivenčasti) bukvi pravili voljava bukev in iz te besedne zveze naj bi v nekaj stoletjih nastalo ime Golavabuka. Domačini pa navajajo še eno možnost. Ime naj bi nastalo zaradi bukovih gozdov, ki so nekoč prevladovali na gričevnatih pobočjih. Gozd so izsekavali in nastala so gola območja – od tod prvi del imena golava. Drugi del imena pa nakazuje na bukove gozdove. Les so nekoč potrebovali za kurjenje oglarskih kop. Namesto bukev danes prevladujejo smreke.

Ekskluzivno za bralce Vzajemnosti

V četrtek, 18. maja, ob 20. uri še posebej vabijo bralce Vzajemnosti v Kavarno Union na ogled monokomedije Domna Valiča – Zapornik št. 3.2.3. Domen Valič je znan predvsem po svoji vlogi v seriji Usodno vino in kot sovoditelj oddaje Slovenija ima talent, zato je zagotovo dobro znan tudi vam. Blesti pa v svoji igri Zapornik št. 3.2.3., kjer interpretira različne like. Samo za naše bralce bo cena vstopnine znižana: 10 evrov. Rezervacije na tel. številki 040 33 66 72.

Indonezijsko otočje leži tisoč kilometrov južno od ekvatorja, veliko je le za četrtino Slovenije, poraščeno s pragozdom, prenaseljeno z malimi Indonezijci, namakano s potočki iz jezer izpod tritisočmetrskega vulkana Agunga in obkroženo z oceani. Na letališču južno od Denpasarja pristajajo letala s turisti z vseh celin. Neutrudni taksisti čakajo na stranke s starimi japonskimi kripami in jih razvažajo na vse strani proti Ubudu in Bangliju, proti Lovini na severu in na bele peščene plaže proti Candi Dasi na jugovzhodni strani otoka.

V polhograjski dolini se z glavne cestne povezave, če prihajate iz Ljubljane, v vasi Belica levo odcepi cesta čez Gradaščico in se v nekaj ovinkih povzpne v bližnje raztreseno naselje s precej neobičajnim imenom – Babna Gora. Ime je menda dobilo po pogumnih ženskah. Nad vasjo in Babčarjevo domačijo se dviguje skalni osamelec Babčarjev tabor, na katerem naj bi bilo v času turških vpadov zatočišče domačinov, predvsem žensk in otrok. Med enim izmed napadov naj bi ženske pregnale Turke s polivanjem smole in vrele vode ter metanjem kamnov. Zato so prvotnemu imenu vasi Gora dodali še Babna ...

Sadike paradižnika začnemo saditi v rastlinjake že v aprilu, v tem času jih sadimo tudi v večje lonce, ki jih imamo na zastekljenih balkonih, na vrt pa jih posadimo šele v maju. Tokrat bomo spregovorili o dobrih sortah, dobrih in slabih sosedih, primernih posodah, gnojenju in zemlji, ki je primerna za gojenje paradižnika.

Premer lonca za sajenje paradižnika naj bo 60 centimetrov. Za nemoten razvoj močnega koreninskega sistema naj bo tudi prav toliko globok. V dovolj veliki posodi bo tudi manj težav z zalivanjem. Postavitev na balkonih in terasah bo precej lepša, če bomo izbrali glinene lonce namesto plastičnih. Še preden damo zemljo v lonec, na dno posujemo 5-centimetrsko plast drenaže. To naredimo z glinenimi materiali ali peskom. Čez to plast položimo »filc«, ki poskrbi za to, da zemlja ne zamaši odprtin za odtekanje vode. Za sajenje paradižnika izberemo zemljo, ki jo najdemo v vrtnarskih trgovinah. Običajno je to zemlja, ki je namenjena vzgoji paradižnika in druge zelenjave. 

Spomladi se lotimo pospravljanja, ker želimo stanovanje urediti in očistiti. Pri tem ne moremo mimo shranjevalnih površin. To so razne visoke in nizke omare, police v shrambi in kleti pa vsi tisti zaboji, v katere pospravimo reči, ki jih potrebujemo le včasih in morda nanje sčasoma tudi pozabimo. Garderobne sobe se pri nas pojavljajo v novogradnjah šele v zadnjih letih, so pa še kako dobrodošle. So namenski prostor, običajno ob spalnici, kjer imamo vso garderobo pregledno urejeno in pospravljeno v enem prostoru.