Za dobro spanje sicer ni najpomembnejša samo postelja, a je od nje odvisno veliko. Primerno ležišče gotovo vpliva na to, kako spočiti se zbudimo, in ne sme biti vzrok za jutranje bolečine v sklepih. A kaj je dobra postelja? Na kaj pazimo, ko med množico ležišč in vzmetnic izbiramo nekaj novega? Verjetno se za novo ležišče odločamo zaradi dotrajanosti ali spremenjenih potreb.

Kje so že tisti časi, ko so namesto vzmetnic služile platnene vreče, polnjene z raznimi materiali, ki so bili pri roki in poceni: slama, listje, morska trava, žima ... Mnogo kasneje so bile ročno izdelane vzmetnice iz več delov, spodnjega v lesenem okviru z vzmetmi in polnili ter zgornjega mehkega dela. Vzmetnica je bila velik strošek, zato jo je marsikdo imel vse življenje. Danes pa je ponudba na trgu res velika, pravzaprav prevelika, da bi se lahko na hitro odločili za menjavo vzmetnice, čeprav približno vemo, kaj želimo in kaj nas pri sedanjem ležišču moti. Stare vzmetnice izgubijo obliko, niso več čvrste in higienične. Obenem pa imamo lahko zdravstvene težave, ki jih neprimerna vzmetnica še poslabša. Nakup kakovostne vzmetnice, ki ne bo spremenila oblike in jo bomo lahko imeli kar nekaj let, je dovolj velik strošek. Zato pred nakupom dobro razmislimo in primerjamo ponudbo. Preizkusimo vzmetnice v trgovini, najbolje večkrat.

November je tu in vse prehitro bo prišel tudi praznični december, ko se bomo prijetno družili in obdarovali. Zato razveselimo svoje drage s toplimi darili iz domače pletilsko-kvačkarske delavnice: pletene dolge rokavice za zmrzljivke, sovice na kapi in rokavicah brez prstov za večje in manjše gospodične ter ljubek kvačkani prtiček, da bo v stanovanju veselo praznično vzdušje.

Dolge rokavice

Potrebujemo: 150 g melirane volne, primerne za pletilke št. 4.

Vzorci. Patentni vzorec: menjaje pletemo 1 desno in 1 levo petljo. Gladki vzorec: v vrstah na licu desne petlje, v vrstah na narobni strani leve petlje. Vzorec kite na 56 petljah: pletemo po vzorčni risbi. V vrstah na narobni strani dela pletemo petlje kot leže. Pletemo od 1. do 16. vrste, nato ponavljamo od 5. do 16. vrste.

Na vrtovih in tudi po parkih so to priljubljene cvetoče grmovnice, njihove požlahtnjene sorte pa izvirajo iz manjšega števila vrst, čeprav je v naravi njihova zastopanost precej številčnejša. Pravo bistvo vseh hortenzij je, da sledijo svojemu rodovnemu imenu in vse po vrsti zahtevajo sorazmerno veliko vode. Všeč so jim polsenčna ali vsaj zanesljivo dovolj vlažna rastišča, kjer po potrebi tudi zalivamo. V takšnem okolju sta zagotovljena primerno bujna rast in bogato cvetenje, za kar pa je pomembna preskrba z organskimi in rudninskimi gnojili.

DOBRE STARE VIŽE

Matija Slak je svojo glasbeno pot začel pri ansamblu bratov Slak leta 1953, v zasedbi je bil tedaj tudi brat Lojze. Prvo svojo skupino, ansambel Matiček ali tudi ansambel Matije Slaka, sta leta 1975 sestavila z ženo Rozalijo, ki je v skupini pela. Leta 1995 je zbral skupino Stari znanci, je pa tudi že dolgoletni član Mestne godbe Novo mesto in Društva harmonikarjev Mirna Peč. 

»Moji glasbeni začetki segajo v rosno mladost. Naša družina je namreč zelo veliko prepevala, ko sem imel 8 ali 9 let, sem že poskusil zaigrati na harmoniko, potem pa me je brat Lojze nagovoril, naj zaigram še na kakšno drugo glasbilo, da bi lahko kaj zaigrali skupaj. In tako sem se lotil igranja na klarinet,« se spominja. V novomeški glasbeni šoli je kmalu končal nižjo glasbeno šolo za klarinet, pri vojakih pa se je lotil še igranja na saksofon. Kapelnik ga je povabi k sodelovanju v vojaški godbi, klarinetistov so imeli dovolj, zato mu je predlagal, naj se nauči igranja na saksofon. Dal mu je saksofon in 14 dni časa za vajo. »Ker sem skladbe kar dobro poznal, sem tudi igranje na saksofon hitro usvojil,« je v smehu povedal. 

 Pri nas se le redko sliši, da bi imeli starejši in mlajši ljubitelji filma, praktiki in teoretiki sedme umetnosti ter ustvarjalci in igralci enotno mnenje o kom. Kaj šele pozitivno. Ko pa omenimo Mirjano Borčič, se vsi strinjajo, da je to izjemno pomembna gospa, ki je začetnica filmske vzgoje pri nas in je k filmu pritegnila mnoge mlade zanesenjake, ki so postali ključni akterji naše kinematografije.

Kot vodja filmske vzgoje v Pionirskem domu je vzpostavila nove temelje sodobne filmske pedagogike, razvijala otroško in mladinsko ustvarjalnost in jo popularizirala doma in v tujini. Odmevno je bilo njeno delovanje v sosvetu za film Zveze kulturnih organizacij Slovenije, v Zvezi prijateljev mladine, Republiški komisiji za film, sekciji kritikov in publicistov pri Društvu slovenskih filmskih delavcev, Unescu, v mednarodnih povezavah slovenske in tuje ustvarjalnosti, Deseti muzi, Filmskih pogovorih ob kavi, ki jih je več let pripravljala po...

Tople grede so bile že od nekdaj namenjene vzgoji sadik spomladi. V zimi brez snega jo lahko pripravimo že novembra. V tople grede lahko že februarja sejemo čebulo iz semena. Konec februarja sejemo tudi solato, kolerabico, cvetačo, zgodnje zelje in druge vrtnine. V sredini marca sejemo tudi cvetice ali peteršilj. Uporabne so tudi pozimi.

Toplo gredo sestavljamo po plasteh in delamo čim hitreje. Delo opravimo še pred zimo.

Oblikovanje plasti v topli gredi

Na koncu gredo pokrijemo z okni ali steklom. Tako se s pomočjo sonca, svežega hlevskega gnoja ali mešanice slame, vode in sladkorja ogreje že v nekaj dneh. Da ponoči toplota ne uhaja, jo pokrijemo z lesom, staro odejo ali slamarico, ki jo lahko spletemo tudi sami.

V soboto, 2. decembra 2017 

Vstopna mesta: Ljubljana, za odhode iz drugih krajev doplačilo: iz Kranja 10 evrov, Novega mesta 16 evrov, Kopra 20 evrov (če bo najmanj 15 potnikov), potniki iz Celja, Slovenskih Konjic, Slovenske Bistrice in Maribora lahko v avtobus vstopijo ob poti.

Ponovno vas vabimo na enodnevni izlet v predpraznično okrašeno mesto ob Donavi – Linz. S parkirišča na Dolgem mostu v Ljubljani se bomo odpeljali ob 5. uri in se po avtocesti zapeljali mimo Maribora v Avstrijo in mimo Gradca v  Linz, prestolnico Zgornje Avstrije. Najprej si bomo s turističnim vlakom ogledali zgodovinske znamenitosti starega mesta: mestno hišo, glavni trg, nakupovalno ulico Landstrasse, staro in novo stolnico, znamenje Svete trojice na glavnem trgu ter številne lepe palače.

Z narcisami se srečujemo vrtnarji in cvetličarji in še okoljevarstveniki, saj so to pomembne pomladne lepotice, pa naj zacvetijo na Golici ali domačem vrtu. Množica vrtnih sort je nastala z medsebojnim križanjem približno 30 vrst, kolikor jih najdemo v naravi predvsem v zahodnem delu starega sveta. Za vrtno vzgojo so enako primerne botanične vrste kot požlahtnjene in izključno vegetativno množene sorte. Njihovim dobrim lastnostim se pridružuje tudi ta, da so zaradi svoje strupenosti varne pred zemeljskimi glodavci.

Vito Muženič je bil s prijateljem Vilkom Ovsenikom veliko skupaj. Zanj je bil Vilko velik genij, kot je bil Strauss v Avstriji. »Težko ga bo kdo presegel, ker je njegova glasba tako popolna in domišljena,« pravi Vito Muženič, ki se je nekoč predstavil kot »edini oberkrainer« iz Primorske. Rojen je bil namreč leta 1941 v Vanganelu pri Kopru.

V njegovi vasi je nekdaj delovala godba na pihala in v njej je igral tudi njegov sosed Oskar Babič. »In ko je doma vadil, se je tako lepo slišalo, da sem si želel biti zraven. Spravil sem se na klarinet. Kar nekaj let sem igral v godbi, v gimnaziji pa me je učitelj napotil v glasbeno šolo, v dveh letih sem naredil štiri razrede in kmalu se je začelo zares,« se spominja. Pravi, da je bila tedaj vsa vas proti, da gre študirat glasbo. Le kako se bo preživljal, so spraševali. A ga je dirigent godbe Bogomir Babič z motorjem, lambreto, peljal v Ljubljano na sprejemni izpit, ki ga je dobro opravil.