Tople grede so bile že od nekdaj namenjene vzgoji sadik spomladi. V zimi brez snega jo lahko pripravimo že novembra. V tople grede lahko že februarja sejemo čebulo iz semena. Konec februarja sejemo tudi solato, kolerabico, cvetačo, zgodnje zelje in druge vrtnine. V sredini marca sejemo tudi cvetice ali peteršilj. Uporabne so tudi pozimi.

Toplo gredo sestavljamo po plasteh in delamo čim hitreje. Delo opravimo še pred zimo.

Oblikovanje plasti v topli gredi

Na koncu gredo pokrijemo z okni ali steklom. Tako se s pomočjo sonca, svežega hlevskega gnoja ali mešanice slame, vode in sladkorja ogreje že v nekaj dneh. Da ponoči toplota ne uhaja, jo pokrijemo z lesom, staro odejo ali slamarico, ki jo lahko spletemo tudi sami.

V soboto, 2. decembra 2017 

Vstopna mesta: Ljubljana, za odhode iz drugih krajev doplačilo: iz Kranja 10 evrov, Novega mesta 16 evrov, Kopra 20 evrov (če bo najmanj 15 potnikov), potniki iz Celja, Slovenskih Konjic, Slovenske Bistrice in Maribora lahko v avtobus vstopijo ob poti.

Ponovno vas vabimo na enodnevni izlet v predpraznično okrašeno mesto ob Donavi – Linz. S parkirišča na Dolgem mostu v Ljubljani se bomo odpeljali ob 5. uri in se po avtocesti zapeljali mimo Maribora v Avstrijo in mimo Gradca v  Linz, prestolnico Zgornje Avstrije. Najprej si bomo s turističnim vlakom ogledali zgodovinske znamenitosti starega mesta: mestno hišo, glavni trg, nakupovalno ulico Landstrasse, staro in novo stolnico, znamenje Svete trojice na glavnem trgu ter številne lepe palače.

Z narcisami se srečujemo vrtnarji in cvetličarji in še okoljevarstveniki, saj so to pomembne pomladne lepotice, pa naj zacvetijo na Golici ali domačem vrtu. Množica vrtnih sort je nastala z medsebojnim križanjem približno 30 vrst, kolikor jih najdemo v naravi predvsem v zahodnem delu starega sveta. Za vrtno vzgojo so enako primerne botanične vrste kot požlahtnjene in izključno vegetativno množene sorte. Njihovim dobrim lastnostim se pridružuje tudi ta, da so zaradi svoje strupenosti varne pred zemeljskimi glodavci.

Vito Muženič je bil s prijateljem Vilkom Ovsenikom veliko skupaj. Zanj je bil Vilko velik genij, kot je bil Strauss v Avstriji. »Težko ga bo kdo presegel, ker je njegova glasba tako popolna in domišljena,« pravi Vito Muženič, ki se je nekoč predstavil kot »edini oberkrainer« iz Primorske. Rojen je bil namreč leta 1941 v Vanganelu pri Kopru.

V njegovi vasi je nekdaj delovala godba na pihala in v njej je igral tudi njegov sosed Oskar Babič. »In ko je doma vadil, se je tako lepo slišalo, da sem si želel biti zraven. Spravil sem se na klarinet. Kar nekaj let sem igral v godbi, v gimnaziji pa me je učitelj napotil v glasbeno šolo, v dveh letih sem naredil štiri razrede in kmalu se je začelo zares,« se spominja. Pravi, da je bila tedaj vsa vas proti, da gre študirat glasbo. Le kako se bo preživljal, so spraševali. A ga je dirigent godbe Bogomir Babič z motorjem, lambreto, peljal v Ljubljano na sprejemni izpit, ki ga je dobro opravil. 

Septembrski dež nas je prisilil, da lahkotnejšo obutev zamenjamo z jesenskimi modeli. V novi sezoni bomo zagotovo potrebovali vsaj še par dobrih čevljev. 

Naj bo čevelj visok ali nizek, ko ga izbirate, se morate vprašati:

       Katera višina vam najbolje pristaja: do gležnjev, sredine meč ali pod koleni?

       V katerih kombinacijah z oblačili (s hlačami ali daljšim ali krajšim krilom) ga boste nosili?

       Kateri model obuvala boste izbrali glede na slog oblačenja (športen, eleganten, klasičen …)?

Kdaj lahko rečemo, da je kopalnica varna in uporabna tudi za starejšo osebo? Ali je dovolj, če namestimo kup držal in pripomočkov za invalidne, oslabele osebe, ali moramo za ureditev kopalnice narediti nekaj več? Kopalnice v naših stanovanjih, predvsem v večstanovanjskih stavbah, so namreč pogosto preprosto premajhne. Pomanjkanje prostora je glavna ovira, da bi si kopalnico res lahko primerno prilagodili in se v njej res dobro počutili. Stanovanjska gradnja preteklih desetletij, ki je polagala pozornost predvsem na učinkovito, hitro, poceni gradnjo, je stanovanjske prostore načrtovala po minimalnih standardih. Premajhno kopalnico je težko povečati, lahko pa jo prilagodimo, morda zamenjamo kopalno kad s prho.

En grozdek al' pa dva

Grozdje je potrgano in v sodih se mošt že počasi spreminja v vino. Do martinovanja tako ni več daleč in za veselo praznovanje bo tudi miza razpoloženjsko pogrnjena.

Motive z grozdjem izvezemo na prte in prtičke s klasičnimi vezilskimi vbodi ali priljubljenim križnim vbodom.

Na ozkem daljšem prtu ponavljamo vzorec grozdja, ki ga s pomočjo fotokopirnega stroja povečamo za 50 odstotkov. Prerišemo ga na svileni papir. Med blago in svileni papir vložimo kopirni papir za blago in z dobro ošiljenim svinčnikom skrbno prerišemo vzorec. Za vezenje potrebujemo prejice v treh odtenkih rjavkasto zelene in treh odtenkih vijoličasto modre barve. Stebla vezemo s šestimi nitmi deljive prejice z dvojnim stebelnim vbodom (vezemo enako kot stebelni vbod, le da šivanko izvlečemo na lice na sredini prejšnjega vboda), barve prejice pa...

 V soboto, 2. decembra 2017 

Vstopna mesta: Ljubljana, za odhode iz drugih krajev doplačilo: iz Kranja 10 evrov, iz Novega mesta 16 evrov, iz Kopra 20 evrov (če bo najmanj 15 potnikov).

S parkirišča na Dolgem mostu v Ljubljani se bomo odpeljali ob 5. uri. in se po avtocesti zapeljali mimo Maribora v Avstrijo in mimo Gradca v Linz, prestolnico Zgornje Avstrije. Najprej si bomo s turističnim vlakom ogledali zgodovinske znamenitosti starega mesta: mestno hišo, glavni trg, nakupovalno ulico Landstrasse, staro in novo stolnico, znamenje Svete trojice na glavnem trgu ter številne lepe palače. Nato se bomo sprehodili po obali Donave, kasneje pa po mestnih ulicah med številnimi stojnicami s spominki, okraski in darili, se ogreli s kuhanim vinom ali punčem, šli na kosilo ali pokusili znamenito linško torto in uživali v predprazničnem vzdušju lepo okrašenega mesta.