Tako je Peter Florjančič s svojim življenjem in delom predrugačil znan rek znamenitega filozofa Renéja Descartesa. Pa je tudi sam znamenit, ker je eden najbolj znanih slovenskih izumiteljev s približno 400 prijavljenimi patenti, več kot tisoč jih je nepatentiranih, uresničenih pa 41. Po izobrazbi je tekstilec tkalske stroke in prve izzive za izume je našel na svojem področju. Živel je v Monte Carlu, Davosu in Montreuxu v Švici, Firencah, Beljaku in Garmisch Partenkirchnu. Poklic ga je prisilil v mobilnost, imel je 5 državljanstev, 43 avtomobilov, v katerih je po svoji statistiki preživel kar 4 leta, tri na vlakih, leto in pol v letalih, eno leto na ladji, 25 let v hotelih. Ker ni bil nikdar na bolniškem dopustu in ni plačeval za pokojnino, se njegovo delo izumitelja ne sme zaustaviti. Čeprav je marca dopolnil 98 let, še vedno dela, ima svojo pisarno in je tudi ambasador aktivnega staranja ter medgeneracijskega sodelovanja.

Zakaj ne bi uporabnih rastlin (zelišč, dišavnic) posadili v korita in posode? Na zelenjavnem vrtu pa v maju poskrbimo za paradižnik in druge toploljubne rastline.

V večjo pokončno posodo lahko posadimo sivko na steblu, ki poskrbi za višino v zasaditvi. Družbo ji dela jagoda z rožnatimi cvetovi, za kontrast poskrbijo rdečelistni žajbelj, zlati timijan, origano in jiaogulan ali zelišče življenja. Ta trajnica razvije dolge poganjke, ki se razraščajo čez posodo. Prezimi v hladnih prostorih ali na prostem pri do –15 stopinj. Spomladi na novo odžene. Mlade liste uživamo sveže v solatah ali pa jih posušimo za čaj.

New Orleans je dobil ime po francoskem mestu Orléans in stoji na močvirnem jugu ZDA. Na severu je slano jezero Pontchartrain, na jugu pa ovinki slikovite in slovite reke Misisipi, ki se kasneje izliva v valove Mehiškega zaliva. O reki in mestu so napisali že nešteto pesmi in knjig pa tudi posneli filme, najbolj znana pa je pesem o hiši vzhajajočega sonca.

Ima tako pisano in pestro zgodovino kot le redkokatero mesto na svetu. To je kraj, kjer od novoletnih praznovanj s številnimi domačimi in tujimi gosti pa vse do odštevanja iztekajočega se leta za turistične delavce ni oddiha. Vsak dan se kaj dogaja. Uspešno in vse hitreje pa se poleg turizma razvijajo in uveljavljajo tudi druge gospodarske dejavnosti.

Rebrast brezrokavnik

Tudi v prijetnih spomladanskih dneh se včasih ohladi. In takrat še kako prav pride rebrasto pleten brezrokavnik.

Velikosti: 50/52. Za vsako večjo/manjšo velikost dodamo/odvzamemo 2 cm po širini in 2 cm po višini.

Potrebujemo: 850 g volne v ustrezni barvi; pletilke št. 6; 5 gumbov.

Rebrasti vzorec: 1. vrsta (narobna stran): desne petlje. 2. vrsta: menjaje pletemo 1 desno in 1 levo petljo. 3. in vse naslednje vrste: *1 desna petlja, za katero vbodemo 1 vrsto nižje, 1 leva petlja*; od * do * ponavljamo, 1 desna petlja, za katero vbodemo 1 vrsto niže. 3 petlje desno prevlečeno snemamo: 1 petljo desno prenesemo, naslednji 2 petlji popletemo desno skupaj in prevlečemo nastalo petljo skozi preneseno petljo.

 Kako bi prenovili ali osvežili balkon, da bi v toplejših mesecih resnično postal mala oaza sredi mestnega vrveža? Potrebujemo dobro voljo, nekaj iznajdljivosti in spretnosti.

Tla na balkonu so običajno kar nekaj centimetrov nižja od tal v stanovanju, in je prag, čez katerega moramo stopiti, kar nevaren. Zato na balkonska tla preprosto položimo lesene plošče. Na vrtnih oddelkih ali oddelkih z lesom večjih trgovin najdemo že pripravljene lesene plošče za terase. To so običajno okrog 40 ali 50 centimetrov velike plošče, narejene iz tankih lesenih letvic, položenih v prečni/vzdolžni vzorec. Če so velike 50 x 50 cm, zavzame vsaka četrt kvadratnega metra, tako potrebujemo štiri za en meter površine.

Tokrat postavljamo na vrtnarsko modno brv rod lepotic, ki že s svojim imenom kaže na skupno lastnost, da se njihovih dozorelih plodov ni dobro dotikati, če nočemo tvegati eksplozivne reakcije. Njihovo rodovno ime nakazuje na nestrpnost plodov, ki komaj čakajo, da z lahkim pokom razmečejo semena kar meter in več po okolici. Tako si narava pomaga ohranjati življenje. Zato je ime nedotika več kot posrečeno, ko pa hočemo za svojo rabo nabirati semena, moramo biti dovolj spretni, da semena ulovimo v svojo dlan.

Dobre stare viže

»Dober harmonikar mora biti nasmejan in dobre volje, igrati pa je treba čim bolj z dušo. Čeprav je lahko marsikaj odigrano tehnično brezhibno, je lahko trud, če ni pravega občutka pri igranju, zaman. Občutek za igranje je izjemno pomemben!«

Takšna je nadvse lepa in tudi uporabna misel Franca Potočarja, upokojenega junaka domače glasbe. Njegova ustvarjalnost je pogosto zvenela tudi na Trški gori nad Novim mestom, slikoviti vinski gorici, kjer so tudi zidanice drugih junakov domače glasbe. Potočarjeva je le dober lučaj nad Henčkovo, zidanica Lojzeta Slaka pa je na drugi strani hriba. Za obe danes skrbijo njuni potomci. Franc je svojo zidanico podedoval z bratom in le redko pride tja brez meha. Marsikatero skladbo je zložil prav na vinorodnem griču, kjer je na harmoniko igral že tudi njegov oče, prav tako Franc.                            

GAIA

S strokovnjaki Kluba Gaia pripravljamo nasvete in odgovore na vprašanja o vrtnih opravilih. Kadar naletite na nerešljivo težavo, pokličite na brezplačno številko 080 81 22 in skušali bomo najti najboljšo rešitev.

Gosenice na zelju

Naša družina obožuje zelje, zato ima pomembno mesto na zelenjavnem vrtu. Vendar pa ga vsako leto napadejo škodljivci in močno poškodujejo liste. Kako ga lahko obvarujemo pred napadi in zmanjšamo škodo?

Zelje napada vrsta škodljivcev, ki se začnejo pojavljati že v maju. Med njimi je metulj kapusov belin, njegova rumeno-zelena gosenica s črno glavo je med najbolj prepoznavnimi. Tu sta še kapusov molj in kapusova sovka, katerih gosenice povzročijo veliko škode. Pred sajenjem sadik spomladi in po obiranju vsega pridelka jeseni je koristno prerahljati vrtno zemljo, saj tako mehanično uničimo bube škodljivcev v zemlji. V sezoni vse kapusnice, ne le zelje, redno škropimo z naravnim pripravkom iz brina in timijana Bio Plantella Thymi, ki z vonjem odžene škodljive metulje, prav tako pa listne uši, ščitkarje in resokrilce.

Avstrija slovi po številnih jezerih, samo na Koroškem jih je menda čez 200. Na začetku aprila smo se bralci Vzajemnosti odpravili raziskovat največja med njimi, ki spadajo med pomembnejše turistične zanimivosti. Kar za dva avtobusa se nas je nabralo in res smo videli veliko vode, a še marsikaj drugega. Kompasovi vodnici Majda in Lili pa sta poskrbeli tudi za to, da smo izvedeli veliko zanimivega.

Največje in najbolj mondeno Vrbsko jezero (Wörthersee) nas je od postanka v Vrbi spremljalo vse do Celovca. Tu nas je pričakal upokojeni profesor Jože Wakounig, nekdanji predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev in Zbora narodnih predstavnikov, in nas popeljal po mestnih znamenitostih, ki so povezane s Slovenijo in Slovenci. Na stopnicah pred mestnim gledališčem je nastala skupinska fotografija izletnikov. Več fotografij si lahko pogledate na naši spletni strani www.vzajemnost.si.