Sajenje paradižnika in drugih plodovk
V kratkem članku vam bomo podali nekaj koristnih nasvetov za gojenje paradižnika in drugih plodovk. S sajenjem plodovk v osrednjem delu Slovenije je treba počakati do sredine maja. S sajenjem v hladno zemljo ne hitimo, ker sadike zastanejo v rasti, pridelek pa bo nekoliko manjši.
Sadike paradižnika presajamo do prvih listov, da bodo korenine sposobne najti čim več vode in hranil. Pri cepljenih sadikah pazimo, da je cepljeno mesto nad zemljo. Med sadikami paradižnika visokih sort moramo pustiti vsaj 70 cm prostora, sicer ustvarimo idealne pogoje za najnevarnejšo paradižnikovo bolezen, krompirjevo plesen, ki v deževnih poletjih v nekaj dneh uniči pridelek. Običajno jo opazimo konec julija ali v začetku avgusta, ko se paradižnik posuši, plodovi pa začnejo gniti.
-
Z MOJEGA OKNA
Pomlad trka na vsa vrata in okna okoli in okoli hiše – velika noč je že mimo in praznik dela bo tudi kmalu, hiša pa še kar zimsko zagrnjena s prašnimi zavesami čez motna stekla oken … Včasih ni bilo tako, čim je sneg skopnel in so pospravili pikast lonec, ki je vsako zimo igral snežakov klobuk, se je Olga lotila dela: najprej hiše in potem vrta, kar ga je še neurejenega ostalo potem, ko je Miha svojo pomladansko zagnanost izkazal z lopato, vilami, grabljami in metlo, da so bile vse grede prelopatane in urejene, vsa trava pograbljena in vse...
Novosti z milanskega pohištvenega sejma
Milano ves svet pozna kot prestolnico mode. Tudi kadar ne gre za oblačila. Vse, kar je novega pri notranjem oblikovanju, prikažejo proizvajalci na največjem pohištvenem sejmu na svetu, ki ga vsako drugo leto izmenjaje dopolnjujejo še sejem svetil in pisarniške opreme ter sejma kuhinj in kopalnic.
Kaj novega in nepozabnega so pripravili tokrat? Pravzaprav se trendi razvijajo po pričakovanjih. Če so lani prevladovali vplivi 60. let prejšnjega stoletja, so oblikovalci letos navdih iskali še desetletje prej. Zgledovanje po preteklih stilnih obdobjih je najočitnejše pri obliki pohištva: še vedno je veliko lesenih zašiljenih nogic v kombinaciji s podolgovatimi nizkimi omaricami ali pri naslanjačih z vidno leseno konstrukcijo in udobnimi sedežnimi blazinami. Vračajo se tudi drobna kovinska paličja.
Materija – v znamenju gasilcev
Del Krasa med Čičarijo in Brkini se imenuje Matarsko podolje. Primorska avtocesta je le nekaj kilometrov stran. A le nekaj deset metrov stran od prometnih poti se začenja samoten zakraseli svet, dišeč po borovi smoli in brinu ter poln naravnih skrivnosti: brezen, dolin in jam. Matarske jame so med najbolj nedotaknjenimi pri nas, večinoma znane le jamarjem. Razen jame Dimnice.
Po Etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen (Modrijan, 2009) je krajevno ime Materija verjetno tvorjeno iz romanske osebnoimenske osnove Mataro, ki spada k svetniškemu imenu Matej. Domnevo potrjuje dejstvo, da se je vas nekdaj imenovala tudi Santo Mattia. Materijo v občini Hrpelje-Kozina sestavljajo tri vasi: Bač pri Materiji, Povžane in Materija, najmanjša med njimi.
-
Predstavili vam bomo gojenje fižola, leče in čičerike. Več nasvetov o gojenju drugih vrtnin najdete na spletni strani Zeleni svet. Stročnice so zdrave in osnova ekološkega kolobarja, zato jih gojite v vsakem domačem vrtu.
Stročnice uspešno nadomeščajo živalske beljakovine. Vir rastlinskih beljakovin so: fižol, leča, čičerika, grah, bob in soja. Sejemo največ fižola, zagotovo pa ne smemo pozabiti tudi na manj pogoste stročnice, kot sta leča in čičerika, in druge stročnice. Veliko soje pridelujejo v sosednjih državah, zato lahko z njo bolj poskusimo tudi v Sloveniji.
-
Z vzpenjavkami v bivanjskem okolju ustvarjamo navpično razsežnost, ki je nežnejša od togih vej grmovnic ali drevesnih stebel. Izbira med vrstami in sortami je velika, botaniki pa bi jih delili na takšne, ki se oklepajo z viticami, z oprijemalnimi koreninami ali pa se ovijajo po oporah z vedno iščočim gibanjem rastočih vršičkov. Mnoge cenimo predvsem zaradi osvežujoče zelenega listja, kjer je včasih zelenina celo popestrena z dodatno obarvanostjo. Spet druge najraje sprejemamo, ko se bujno razcvetijo.
-
Klasično je vedno modno
Moški ne marajo preveč izrazitih pletenih vzorcev. Zato jim bo všeč klasičen in modno brezčasen pulover.
Velikost: 48; za vsako manjšo/večjo številko odvzamemo/dodamo 2 cm (= 8 petelj) po širini in 2 cm (= 7 vrst) v višino.
Potrebujemo: 400 g bombažne preje (za vsako manjšo/večjo številko po 50 g manj oziroma več ); pletilke št. 2,5 in 3.
Vzorci – Patentni vzorec 1/1: menjaje pletemo 1 desno in 1 levo petljo. Osnovni vzorec (nasnutek je deljiv s 4 + 1): 1. vrsta: *2 levi petlji, 1 desna petlja, 1 leva petlja*, ponavljamo od * do *, 1 leva petlja. 2. in vse sode vrste: 1 desna petlja, *1 desna petlja, 1 leva petlja, 2 desni petlji*, ponavljamo od * do *. 3. vrsta: 2 levi petlji, 1 desna petlja, za katero vbodemo 1 vrsto niže, 1 leva petlja*, ponavljamo od * do *, 1 leva petlja. 5. vrsta: ponavljamo od 3. vrste.
Mongolija – dežela neskončnih prostranstev
Mongolija je ena izmed najmanj poseljenih držav na svetu, po površini je 77-krat večja od Slovenije, ima pa samo tri milijone prebivalcev. Državi, ki jo obdajata – Rusija na severu in Kitajska na jugu, sta v zgodovini zelo vplivali na njen razvoj. V 13. stoletju je "kralj vesolja", kot so imenovali Džingiskana, s spretnostjo in vojaško nadarjenostjo ustvaril največji imperij v zgodovini človeštva. Segal je od Pekinga na vzhodu do Kaspijskega morja na zahodu.
Ulan Bator (Ulaan Baator), ki v prevodu pomeni rdeči junak, je hkrati glavno in največje mesto Mongolije. V njem so zgradbe še iz sovjetskih časov in tudi moderne, v nebo segajoče stavbe, ki spomnijo, da je Mongolija napredna dežela. Osrednji trg Sukhbaatar se imenuje po "heroju revolucije" Damdinu Sukhbaatarju, ki je leta 1921 razglasil neodvisnost od Kitajske. Po petnajstih letih neodvisnosti pa so v državo leta 1937 prišli Sovjeti in imeli vse do razpada Sovjetske zveze močan vpliv na Mongolce.
-
Naj na praznični čas spominjajo tudi okraski na policah – od pobarvanih pirhov do metuljev, ptičkov, zajčkov, piščančkov, kokošk …
Velikonočni zajec
Potrebujemo: 2 jajci iz stiropora različnih velikosti, gumo moss, lepilo mekol, kosmato žico, malo polnila za repek, biserček za nosek, košček belega kartona za zobe, par migajočih oči, povoščeno vrvico za brke, oranžen papir ali filc, zeleno rafijo, bucike, olfa nož.
Na večje jajce pritrdimo manjše, da dobimo trup z glavo. Iz gume moss izrežemo ušesa in tačke. Tačke z bucikami pritrdimo na telo, v glavo z olfa nožem zarežemo dve zarezi, v kateri vtaknemo in zalepimo ušesa. Z daljšo buciko pritrdimo brke skozi biserček, obenem pritrdimo tudi zobke, prilepimo migajoče oči.
Od »neumnih« do pametnih telefonov
Se spomnite prvih mobilnih telefonov? Velike črne škatle s številčnico in malim zaslonom, iz katere je štrlela antena. Prvi takšni telefoni so bili pri nas na voljo v devetdesetih letih. Čeprav so z današnje perspektive morda malo smešni, pa so takrat predstavljali revolucijo in so izbrancem omogočali, da so bili dosegljivi vedno in povsod.
Sčasoma so se aparati zmanjševali, postajali so vse dostopnejši, poleg telefoniranja pa so omogočali tudi druge aktivnosti. Z njimi ste lahko pošiljali kratka sporočila, igrali igrice, računali, nekoliko kasneje pa tudi brskali po spletu, poslušali glasbo, fotografirali in pošiljali slike, uporabljali elektronsko pošto ter še mnogo drugega. Vse to ste lahko počeli s programi, ki so bili že nameščeni na telefonu. Telefoni pa so večinoma imeli tipke, prek katerih ste vse to počeli.
