Anglež Robert Harling je sredi osemdesetih napisal Jeklene magnolije, dramsko besedilo o ženskah, ki se srečujejo v frizerskem salonu in med njimi ni skrivnosti. Potem pride v njihovo mesto nova gospa, ki želi postati del njihove družbe … Ker kot moški ni poznal vseh odtenkov ženske duše, so slovenske »magnolije«, ki igrajo v novi postavitvi te predstave, besedilo malce prilagodile: sebi in času, v katerem živijo. Nove uprizoritve so se lotile amaterske igralke Univerze za tretje življenjsko obdobje, stare od 55 do 70 let, ki so v mladosti že igrale ali pa so si v tretjem življenjskem obdobju zaželele uresničiti svoje mladostne sanje in izkusiti čar odrskih luči.

Prav na koncu Šaleške doline in ob potoku Toplica nekako odmaknjeno leži Topolšica. Kraj z okoli tisoč prebivalci je zaslovel po zdravilišču. »Po enem izmed tolmačenj naj bi ime nastalo zaradi številnih visokih topolov, po drugem po toplih izvirih. Ali pa morda po kmetu Topličniku,« pravi Petra Lipičnik, predsednica krajevne skupnosti in Turističnega društva Topolšica – podeželje.

Izvir termalne vode je nekoč služil kot napajališče za živino. Že v 16. stoletju so uredili kopališče, o katerem govorijo zapisi v dnevniku ljubljanskega škofa Tomaža Hrena, ki je prišel leta 1617 v Šoštanj na obisk k cerkveni gosposki. Leta 1838 so pokrili bazen s slamnato streho in kasneje sezidali kopališko zgradbo ter uredili nekaj sob za goste. Kopanje je bilo precej drago in si ga je lahko privoščila le gospoda. Ob koncu 19. stoletja je bilo v okolici že več stavb in urejen park, kraj pa znan pod imenom Bad Topolschitz. V zdravilišču so bile na voljo zračne in sončne kopeli, uvajali so najsodobnejše metode zdravljenja, skrbeli pa so tudi za razvedrilo in izlete.

Mladinski hoteli (youth hostli) so v zadnjih desetletjih precej spremenili svojo podobo. Če so bili nekoč namenjeni predvsem šolarjem in mladim popotnikom, so danes v njih dobrodošli prav vsi, tudi najstarejši gostje, saj starostne omejitve praviloma ni več. Tovrstna prenočišča so konkurenčna cenejšim hotelom, vendar v njih za ceno prenočevanja dobite veliko več: ne le strehe nad glavo, temveč tudi prijetno druženje, spoznavanje lokalnih običajev in možnost udeležbe pri organiziranih dejavnostih.

Torba za na plažo

Da bomo imeli kam spraviti vse drobnarije, ki jih nujno potrebujemo na plaži, si izdelajmo prav posebno torbo.

Potrebujemo: dva zavitka preje v obliki traku – Ribbon XLL, Funny bag (oba tkana trakova sta široka po 6 mm), pletilke št. 7, škarje, šivanko in sukanec v enakem odtenku.

Na vzorčku pletiva sklepamo, kako veliko torbo bomo naredili. Pisana preja Funny bag je zelo raztegljiva, to moramo upoštevati pri načrtovanju.

Nasnujemo 72 petelj in pletemo v krogu. Pletemo dve desni vrsti, nato eno levo. Naprej pletemo same desne vrste, a vmes delamo črte zelene barve. Ko pisanega traku zmanjka, delamo samo z zeleno.

 V naravnem rezervatu Škocjanski zatok pri Kopru je muzej na prostem, kjer lahko odkrivamo biotsko pestrost sredozemskega mokrišča. Razprostira se med gričem Srmin, koprskim pristaniščem, starim koprskim mestnim jedrom in avtocesto ter železniško progo Koper–Kozina. Rezervat, ki so ga obnovili pred dvema letoma in spada med območja Natura 2000, upravlja Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

Škocjanski zatok je obsežno sredozemsko mokrišče in največje polslano močvirje v Sloveniji, saj zavzema skoraj tri četrtine površine od skupnih 122 hektarjev. Tukajšnji svet je skrbno prilagojen življenju ptic, rib in drugih vrst bitij, ki jim prija življenje na otočkih, poraslih s trstičjem. Med rastlinami so pomembne tudi slanuše, rastline, ki so prilagojene na sol v zraku in tleh in uspevajo le še v Sečoveljskih in Strunjanskih solinah.

Bienale oblikovanja (do 29. oktobra)

25. BIO, ki sta ga zasnovali kustosinji Angela Rui in Maja Vardjan, prinaša svež pristop, »nove strategije za turizem, trženje in predstavitev znamenitosti, pridelavo hrane ter razvoj in rast novih dejavnosti, ki so jih oblikovalci razvili s skupnim raziskovanjem ter sodelovanjem z lokalnimi organizacijami in podjetji. Z delom na terenu so mobilizirali širok krog ljudi pri iskanju priložnosti, po katerih kličejo spremenjena demografska, podnebna in ekonomska realnost,« je povedal Matevž Čelik, direktor BIO in MAO.

Poletje je za marsikoga čas počitnic in oddiha, kar se prileže celo nam starejšim in delovno manj aktivnim. A na vrtu življenje nikakor ni zastalo. Tisto rastlinje, ki ne cveti in hiti v bujni rasti, le navidezno počiva. Za marsikoga je poletje zaradi tega pravi čas za množenje in presajanje.

Velikocvetni trajni maki so odcveteli enkrat maja in junija, zato si privoščijo čez poletje pošten odmor, ko se odpovedo vsem nadzemnim dejavnostim: njihova stebla in listje odmrejo, krepke korenine v tleh pa so pripravljene dremavo čakati na jesenski čas. Vrtnarji se pri njih lotijo prav posebnega načina razmnoževanja. Najbolj všečne primerke lahko razmnožimo s koreninskimi potaknjenci in si tako za domači vrt vzgojimo skupino kloniranih lepotcev. Kdor se bo lotil tega opravila, naj zgrabi za lopato, še preden izgine prav vse makovo listje, da ne bi zgrešil rastišča. Maki poganjajo korenine skoraj navpično v tla, zato moramo kar globoko kopati, da pridemo do njih. Korenine razrežemo na 3 do 5 cm dolge koščke in jih posadimo posamično v lončke s peščeno prstjo. Potem moramo biti potrpežljivi, a to se obrestuje, saj jeseni opazimo odganjajoče lističe, kar pomeni, da rastline morda že to jesen izlončimo in posadimo na stalno mesto.

Kako varen je v resnici vaš dom, kakšne ovire ali celo nevarnosti lahko doma srečamo na vsakem koraku in vsak dan, še posebej pa takrat, ko smo bolni, obnemogli ali drugače ovirani? Z leti se spreminjamo mi sami in naše potrebe, prav tako se postara tudi naš dom. Tveganje za padce in druge poškodbe se s staranjem povečuje, vendar lahko sami storimo marsikaj, da tveganje zmanjšamo.

Študijska skupina Dom, kultura bivanja, oprema in prenova, ki deluje v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje pod vodstvom mentorice arhitektke Barbare Železnik Bizjak, je v iztekajočem se študijskem letu pripravila zanimivo nalogo. Vprašali smo se, kako je z varnostjo v lastnem domu. Želeli smo pripraviti seznam potencialno ogrožajočih mest ali situacij v stanovanju, ta pa bi bil v pomoč pri preverjanju stanovanjskih prostorov za kogar koli. Najprej je bil namen ogrožajoča mesta prepoznati, potem pa ponuditi preproste odgovore na vprašanje, kako slabosti odpraviti. Predvsem ponuditi rešitve, ki jih lahko izvedemo sami z nekaj dobre volje, minimalnimi posegi in predvsem skoraj brez stroškov. Sočasno smo želeli nakazati pravo smer za temeljitejšo prenovo prostorov, da ne ponavljamo starih napak.