Vasico, na prvi pogled poimenovano po volkovih, sem našel na Krasu. A domačini me hitro poučijo, da se morda ne imenuje po mesojedih živalih in da ne premorejo gradu. Vsaj srednjeveškega ne. Ime Volčji Grad je bilo prvič omenjeno leta 1337, sicer sprva kot Voucigra, Voucigrat in Volcigrad. Po lokalni legendi naj bi se v vasi zdravila oglejska grofica Marija, ki je v zahvalo za ozdravitev dala obnoviti takratno cerkev. Grofica se je pisala Volcija in iz njenega priimka naj bi se oblikovalo tudi ime vasi. Zanimivo je, da je ta priimek vklesan na dve tisočletji star rimski nagrobnik, ki je vzidan v severno steno cerkve sv. Janeza Krstnika.

Ko smo se s Švedskega odpravljali še na obisk Norveške, smo prečkali mejo v hriboviti in redko naseljeni pokrajini narodnega parka Fulufjallet. Sredi poletja je bilo v gozdovih polno borovnic in malin, brusnice so se šele začenjale barvati rdeče. Tu in tam pa nam je dan popestril še kakšen jurček. Bil sem v dvomih, ali je prosto nabiranje gozdnih sadežev sploh dovoljeno. »Brez skrbi!« nas potolaži norveška družina med srečanjem v gozdu. »Dokler ne delate škode na drevju in ne pretiravate s količino nabranih gob, je vse v redu. Pa ne preganjajte trolov, bajeslovnih škratov!« so se pošalili.

Miroslav Košuta je eden tistih zamejskih ustvarjalcev, ki nikoli ne pozabi spomniti, da je Slovencem v prejšnjem stoletju meje postavila tuja diplomacija, ne da bi se menila za zgodovinsko in narodnostno pripadnost prebivalcev. Kot je že v študentskih letih zapisal v svoji pesmi Zmajski most, še vedno opominja: Tam za Gorico, tam so naše meje, tam za Celovcem, tam je naša kri ... Čeprav živijo v drugi državi, je za zamejske Slovence značilno več narodne zavesti, kot je je najti pri marsikaterem prebivalcu naše lastne države. Kajti za svoj materni jezik in svoj obstoj so se morali vedno boriti.

Preprosta

Saj je res napisala, da je preprosta, toda da je tako zelo preprosta! Ne, to mu res ni šlo v račun, ko je končno le vstopil v prostor, za katerega ni vedel, kako bi ga poimenoval. Ni bila ne kuhinja niti soba in tudi spalnica ne. Prej kombinacija vseh treh. Sedela je na nečem, čemur bi se včasih lahko reklo fotelj, zdaj pa je bil bolj podoben razdrapanemu naslonjaču. Pravokotna miza, postavljena sredi prostora, je bila prekrita z ultrapasom, na njem ni bilo ne prta niti rož, samo nekaj reklamnih letakov. Niti vstala ni, ko ji je podal roko.

Pust je en tak norčav dan, ko si lahko privoščimo preobleko in si pričaramo občutek, da smo kapitani na gusarski ladji, Indijanci plemena Taka-Tuka ali pa metuljčice, ki letajo s cveta na cvet. Zabavne ideje si lahko izmislimo sami, za popestritev lahko uporabimo tudi svetlikajoče se elektronske dodatke, če je le doma kakšen fant ali dekle, ki se na to spozna in nam lahko pomaga pri namestitvi in izvedbi. Ker so bleščice in bleščave v modi, si jih lahko privoščimo več.

Indijansko oblačilo

Indijanca sta lahko dva ali pa trije. Babica, dedek in vnuk ali vnukinja.

Mini in maksi petlje

Naši prisrčni malčici ali malčku bo na zimskem sprehodu prijetno toplo v rebrasto pletenem tridelnem kompletu.

Velikosti: 68 in 80 cm. Opisi za 80 cm so v oklepajih.

Potrebujemo: 400 (500) g rožnate volne, primerne za pletilke št. 6, in komplet pletilk št. 6; 1 gumb.

Vzorci. Angleški patent (na lihem številu petelj): 1. vrsta: krajna petlja, *1 petljo z ovojem levo prenesemo, 1 desna petlja, od *ponavljamo, 1 petljo z ovojem levo prenesemo, krajna petlja. 2. vrsta: krajna petlja, *1 petljo z ovojem popletemo desno skupaj, 1 petljo z ovojem levo prenesemo, od * ponavljamo, petljo z ovojem popletemo desno skupaj, krajna petlja. 3. vrsta: krajna petlja, * 1 petljo z ovojem levo prenesemo, petljo z ovojem popletemo desno skupaj, od * ponavljamo, 1 petljo z ovojem levo prenesemo, krajna petlja. Po 1. in 2. vrsti ponavljamo vedno 3. vrsto. Patentni vzorec: menjaje pletemo 1 desno petljo, 1 levo petljo. Gladke desne petlje v krogih: pletemo samo desne petlje.

Ta šal je letos zelo priljubljen, čeprav ima malo zoprno ime: virus. Vendar se zelo »množi«, zato mu ime kar ustreza. Če boste izbrali prejo, ki vam je všeč, po možnosti tako, da bo v stiku s kožo nežna in prijetna, boste šal nosili še dolgo. Lahko naredite tudi pomladno izvedbo iz bombažne niti, šal pa še dopolnite s prav posebno kapo.

Potrebujemo: 200 g volnene preje za kvačko št. 3, kvačko št. 3, škarjice, šivanko za pletenine.

Začnemo po načrtu:

Nasnujemo 10 verižnih petelj, ki jih s polgosto petljo sklenemo v krog. Na načrtu je začetek označen s črko Z. Naredimo še 3 verižne petlje, nato pa se obrnemo v prvo vrsto in v dobljen krog vbodemo 19-krat. Naredimo 19 šibičnih petelj.

Ob vseh zimskih tegobah, ki marsikoga pošteno pestijo, res pomislimo na vrstico iz narodne pesmi, češ, pozimi pa rožice ne cveto, a raje razmišljajmo malo naprej, da bo v prihodnje še cvetelo to in ono. Zato se pripravimo na potrebna pomladna presajanja. To opravilo je za lončnice in posodovke nujno takrat, ko koreninski splet preraste vso vsebino posode in so rastline utesnjene v svojem življenjskem prostoru. Za presajanje je najprimernejša pomlad, ko je vsak dan svetlejši, prijaznejši in spodbudnejši za novo rast.

Vojna in mir v Cankarjevem domu

Po Ani Karenini so se v ljubljanski Drami v koprodukciji z Mestnim gledališčem ljubljanskim in Cankarjevim domom odločili za dramatizacijo obsežnega Tolstojevega romana Vojna in mir. Avtor le-te, ugledni romunski režiser Silviu Purcărete, pravi, da romana ni mogoče povzeti, odzvanjajo le nekatere figure in dogodki iz Evrope, ki jih je opisal pisatelj. Predvsem pa njegovo sporočilo, ki ni preveč spodbudno: vojna in mir sta iz iste snovi. Zveni znano, čeprav je roman nastal pred 150 leti.