Tetoviranje je stvar osebne odločitve, tudi če gre za skupni namen. A če je bilo to v nekem obdobju znak protesta, pripadnosti, mladostne zagnanosti, je danes postalo nekaj zelo običajnega, saj se za tetovaže ne odločajo le mladi ljudje ...

Tetoviranje je v Sloveniji postalo modno zadnjih nekaj let, prej je bila domena mlajših moških. Bralci se zagotovo spomnite, kako je med služenjem vojaškega roka v Jugoslaviji pri vojakih prevladoval trend vtetoviranih simbolov takratne države, najpogosteje kratice JNA. Če je tetovaža takrat odražala ideološko in identitetno pripadnost jugoslovanski vojski, pa so si jo po razpadu Jugoslavije številni odstranili ali prekrili. Tisti, ki jih še imate, ste verjetno opazili, da so se tetovaže raztegnile ali skrčile, izgubile barvo … Zagotovo se po kakovosti izvedbe in barve (praviloma) ne morejo kosati z današnjimi.

GLASBA

Hči polka v mariborski operi

Skladatelj Gaetano Donizzetti je bil znan po hitrem pisanju glasbenih del, napisal je več kot 70 oper, med njimi pogosto izvajajo opero Hči polka. V njej se subtilno poigrava z opernimi in družbenimi konvencijami, ki nastajajo v komičnih trkih med pripadniki različnih družbenih stanov, kar v gledalcu in poslušalcu izzove smeh in obenem osuplost nad virtuoznimi vokalnimi akrobacijami. Kljub že večkrat videnemu srečnemu razpletu na videz nepremostljivih razlik med zaljubljencema nas skladatelj vedno znova prepriča z liričnostjo pevske melodije in humorjem, kar polepša sive čase. Od 15. oktobra na velikem odru mariborske operno-gledališke hiše.

Dobre stare viže

Pevci so se prvič zbrali v Zagorici leta 1948, da bi zapeli na svatbi. Zbral jih je Ivan Kralj, po domače Vintarjev, ki je bil vodja skupine vse do svoje smrti. Zbral je fante, ki so peli naprej in počez, se pravi tenoriste, ter basiste, ki so peli tretji glas. Temu so rekli fantovsko petje in tako je ostalo v skupini do današnjih dni. Zagoriški fantje so od samega začetka peli kot nekdaj fantje po vaseh, ubrano, sproščeno in predvsem domače, med njimi pa so bili vedno tudi pravi mojstri ljudskega petja.

Vandramo po Sloveniji

Na Smrekovec se najbliže in tudi najudobnejše pride iz Ljubnega v Zgornji Savinjski dolini. Do Doma na Smrekovcu (1375 m), ki je te dni odprt ob koncih tedna, pelje 16 kilometrov dolga cesta, ki je na koncu makadamska. Od doma krenemo levo po poti v smeri Smrekovca (1577 m), ki ga dosežemo v dobre pol ure.

Pot se sprva zmerno vzpne čez travnato pobočje, nato pa se usmeri v gozd, kjer se za krajši čas postavi bolj strmo, a hitro postane položnejša in nas pripelje na razpotje, kjer na desno krenemo k razglednemu vršnemu slemenu Smrekovca, h kamniti piramidi. Če zavijemo levo, bi čez dve uri prišli na Komen, ki je sicer najvišja gora smrekovškega pogorja.

Kurilna sezona običajno traja kar pol leta, včasih se začne prej ali pa se konča pozneje. Pri klasičnih togih sistemih centralnega ogrevanja ne želimo zaganjati sistema ob vsakem hladnem večeru in si moramo pomagati drugače, da premostimo hladno obdobje. To velja tudi takrat, kadar smo vezani na mestni ogrevalni sistem ali ogrevalni sistem večje stanovanjske stavbe. Pomagamo si z električnimi konvekcijskimi ogrevali, IR-paneli, tudi z grelno funkcijo klimatske naprave ali kamini.

Sodobni sistemi pa so, če poenostavimo, pripravljeni ves čas in se zaženejo sami po potrebi. Če imamo lastno centralno ogrevanje in je termostatsko, se bo sistem sam vključil ob padcu notranje/zunanje temperature. Ne glede na to, ali imamo toplotno črpalko, plinski grelnik ali katero drugo ogrevanje. Plinske naprave in toplotne črpalke lahko delujejo vse leto za pripravo sanitarne vode, toplotne črpalke tudi za hlajenje. Sodobni sistemi omogočajo tudi daljinsko upravljanje prek brezžičnega vmesnika, ko lahko doma zaženemo gretje ali povečamo želeno temperaturo od drugod.

Narodni muzej Slovenije (NMS), prvi in najstarejši muzej na Slovenskem, letos praznuje 200. obletnico. Zaznamujejo jo z več pomembnimi dogodki, med drugim bodo izdali znanstveno monografijo o muzeju, pripravili razstavo na Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem parku Tivoli, osrednji dogodek pa je razstava Zlata sled, izjemna v svoji lepoti in načinu prikaza številnih umetniških del in dragocenih predmetov, narejenih iz zlata ali pozlačenih. Ogledate si jo lahko do 2. maja 2022.

O zlatu ima vsak človek svoje mnenje, za nekatere je le dragocenost, lepota, želja imeti kak kos nakita, za druge je prekletstvo, povezano z zgodovino, kolonijami in izkoriščanjem delavcev v rudnikih zlata. Toda priznati moramo, da je zlato eden najdragocenejših materialov, iz katerih so izdelovali najpomembnejše in najdragocenejše predmete, ki so utelešali moč, ugled, visok družbeni položaj lastnika ter odsevali njegovo bogastvo. »Prav zato smo se odločili, da koncept naše razstave ne bo kronološki, ampak smo ga razdelili v štiri segmente:...

Sredi lanskega februarja se je pet Primork odpravilo na potovanje v Kenijo, kar pomeni vzhodno Afriko, ekvator, Indijski ocean, bele plaže, slikovita plemena, narodne parke, savane, velika jezera, tropski pragozd. Poleg tega je izhodišče za vzpon na Kilimandžaro, najvišji vrh Afrike, ki je sicer v sosednji Tanzaniji ...

Z beneškega letališča smo poletele v Amsterdam in od tam še isti večer prispele v Nairobi, prestolnico Kenije. Mesto leži na nadmorski višini 1.640 metrov in je s svojimi skoraj štirimi milijoni prebivalcev največje mesto v vzhodni Afriki. Ime »Nairobi« prihaja iz masajske besede in pomeni »kraj hladnih voda«. Je sodobna, gospodarska, upravna in kulturna metropola. 

USTVARJALNICA – za september

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Pri prenovi starih oblačil ali okrasnih predmetov nam pridejo prav prt, pletena jopica in odslužena prešita odeja.