Št. 7-8, julij/avgust 2022

  • Tukaj je tako lepo 

    julij '22

    Očitno se bomo morali navaditi na vse bolj vroča in sušna poletja ter občasna neurja. Narava je začela izstavljati račune za vse, kar počnemo z našim planetom. Morda imamo še čas za streznitev. Ni prav, da čakamo le na druge, vsi lahko prispevamo k spremembam. Tudi najmanjši koraki in poteze štejejo. Poskrbimo lahko za večjo samooskrbo. Skoraj na vsakem koščku zemlje lahko pridelamo nekaj hrane, ki je povrhu še bolj zdrava in skoraj zastonj. Izogibajmo se uporabi plastike, namesto avtomobila uporabimo kolo ali se odpravimo peš, namesto da potujemo v daljne dežele, raje raziskujmo domače loge. 

Kazalo

Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk 

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Kadar je polni delovni čas krajši od 40 ur na teden Delovni čas je pomembno vprašanje v več pogledih, ima ekonomski in socialni pomen in med drugim vpliva na pravice iz obveznih socialnih zavarovanj.

Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec

Zadnja leta najde zaposlitev več invalidov Po poročilu invalidskega sklada je vzpodbudno, da narašča število zaposlitev invalidov, še vedno pa prejmejo malo vlog za povrnitev stroškov za prilagoditev delovnih mest. Čeprav je Svet Zpiz-a lani pred sprejetjem zakona o dolgotrajni oskrbi opozoril, da predlagane rešitve niso primerne, je do sprejetja zakona vseeno prišlo, sedaj pa vsi deležniki po vrsti ugotavljajo, da je neizvedljiv. Na takšne težave so naleteli tudi pri izvrševanju zakona o dolgotrajni oskrbi, ki se nanaša na dodatek za pomoč in postrežbo. Poleg tega so na junjski seji obravnavali tudi dve noveli ZPIZ-2: ZPIZ-2N, ki predvideva razširitev pravice do dodatka za pomoč in postrežbo tudi za slepe otroke in ZPI-2O, kjer naj bi se spremnil način določanja pokojninske osnove in višine pokojnine za invalide, ko so zaradi invalidnosti delali krajši delovni čas.

O težavah upokojenih obrtnikov in malih podjetnikov Konec maja je na gradu Kromberk pri Novi Gorici potekala druga čezmejna konferenca zvez upokojenih obrtnikov in malih podjetnikov. Pripravil jo je odbor društva obrtniško podjetniških upokojenskih organizacij DUPOS, ki deluje za območje širše Goriške v Sloveniji in odbor ANAP iz italijanske Gorice. Konference so se udeležili predstavniki obeh organizacij tako iz Slovenije kot tudi Italije, pa tudi predstavniki lokalnih skupnosti.

Na premoženjska in druga pravna vprašanje odgovarja mag. Janez Tekavc Bralec je lastnik stanovanja. Ima dve hčeri, ki živita drugje. Bralec sam skrbi zase, boji pa se, kako bo kril stroške, če bo oslabel in bo moral v dom starejših občanov. Stanovanja ne želi oddajati, raje bi ga prodal, iz kupnine pa bi kril stroške domskega varstva. Po drugi strani pa bi rad stanovanje zapustil hčerama, vsaki do 1/2. Vendar pa ga skrbi, kako bi v tem primeru plačeval stroške domske oskrbe.

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

Angleža, srečna med Belokranjci  Gill in Dennis Wraight, Angleža, ki sta se preselila na Belčji vrh v občini Črnomelj pred šestnajstimi leti, sta lahko vzornika vsem nam. Nenehno zaposlena upokojenca živita življenje, ki ga ljubita in se dobro razumeta z vsemi. Oba tečeta in sodelujeta na tekaških tekmovanjih. Sodelujeta v projektih vseživljenjskega učenja, kot učitelja in učenca in skrbita za svoje mačke.

Življenje v mavričnem domu Lambrechtov dom v Slovenskih Konjicah je najstarejši, a vsebinsko eden najsodobnejših domov za starejše v Sloveniji. Leta 1871 ga je ustanovil Konjičan Franz Lambrecht. Gotovo ni pričakoval, da bo seme, ki ga je posejal, obrodilo tako bogate sadove, saj je na pogled privlačen in vsebinsko bogat javni zavod.

Preteklost naselja pod Pohorjem zaznamovali cerkev, dvorec in šola Gručasta vas leži pod obronki Slivniškega Pohorja na robu Dravskega polja na obeh straneh glavne ceste Slovenska Bistrica – Maribor. Od leta 1998 skupaj s še dvanajstimi naselji sestavlja občino Hoče – Slivnica. Večina od nekaj več kot šesto prebivalcev je zaposlena v devet kilometrov oddaljenem Mariboru. Naselje obdaja mokroten ilovnat svet ob Polanskem potoku, ki so ga izrabili za njive in travnike. Kmetijska zemljišča prečkata tudi železnica in avtocesta. »Za nastanek krajevnega imena Slivnica sta dve razlagi. Po eni je povezan z besedo Zlivnica, saj se s severnih in južnih pobočij Pohorja v dolino zlivajo vode v Polanski potok. Druga pa se nanaša na številne slive, ki so nekoč rastle tukaj,« nam je pojasnil domačin, 67-letni upokojeni profesor fizike Anton Obreht.

IZBRSKANO IZ SPOMINA

Mož, ki je pogozdil Istro in uredil tržaško pristanišče Ali veste po kom se imenuje Resljeva cesta v Ljubljani ? To je tista cesta, ki se od železniške postaje spusti proti središču mesta in tržnici. Ko boste stopali preko Zmajskega mostu in se morda ozrli na turistične ladjice, ki lenobno plovejo mimo, verjetno ne boste pomislili, da se je prav tu spodaj, v vodah Ljubljanice, rojeval izum, ki je spremenil tok svetovnega pomorskega prometa in zbližal ljudi in kontinente.

Pozabljeni Ljubljančan, ki je bil izumitelj svetovnega slovesa Kodeljevo je del Ljubljane, ki se imenuje po nekoč eni najznamenitejših plemiških družin na Slovenskem. Njen zadnji prebivalec na graščini Turn, bolj znani kot Grad Kodeljevo, je bil Anton Codelli, mož živahnega pustolovskega duha, v katerem se je porodilo vrsto izumov, ki jih danes, ne vedoč, da so njegovi, uporabljajo ljudje po vsem svetu.

V šoli med slabšimi, v domišljiji med najboljšimi »Pri izumljanju moraš imeti veselje do odkrivanja in premagovanja ovir. Biti moraš radoveden, opazovati ljudi in razkrivati njihove potrebe. Biti moraš drzen in znati moraš tudi poiskati ljudi, ki ti zaupajo in ti pomagajo spraviti izume v življenje. Predvsem pa je treba imeti srečo. Veliko sreče, da si ob pravem trenutku na pravem kraju,« je dejal v nekem intervjuju. In Peter Florjančič z Bleda, ki je postal svetovno znan izumitelj in svetovljan, jo je imel.

Mož, ki je »izumil« potovanje v vesolje Če izume tega sveta dvignemo v vesolje, ne moremo mimo sicer širšemu občinstvu manj znanega slovenskega znanstvenika, raketnega inženirja Hermana Potočnika, ki si je nadel 'umetniško' ime Noordung.

Revni bajtar razvijal evropsko avtomobilsko industrijo  Ljubitelji motorjev in (terenskih) avtomobilov, pa tudi koles vsekakor poznajo ime Puch oziroma Janez Puh – junija je minilo 160 let od njegovega rojstva. Drugi od štirih otrok bajtarske družine iz Sakušaku pri Juršincih v Slovenskih goricah se je v svetovno zgodovino zapisal kot genialni mehanik, izumitelj, inovator in tovarnar. Bil je pravzaprav začetnik industrijske proizvodnje motornih vozil v Evropi.

Ste tudi vi telovadili na teh športnih orodjih? Tovarna JOR (Jakob Oražem Ribnica) je bila prva tovarna športnega orodja na Slovenskem, tesno povezana z nastankom in razvojem sokolstva pri nas, njihova športna orodja pa so uporabili tudi na prvi jugoslovanski sokolski »olimpijadi«, leta 1922 v Ljubljani.

Rodbina, znana po ljubezni do čebelarstva in lesa  V družini Kapš iz Romanje vasi je doma lesarstvo in čebelarstvo. Že tretja generacija skrbi za to, da ti dve njihovi dejavnosti vedno nosita pečat odličnosti. Čebelariti je začel že ded Johann, nadaljeval je njegov sin Rudolf, Rudolfov sin Frenk pa je to dejavnost dvignil na zavidljivo raven. Obenem pa skrbno skrbi za družinsko dediščino.

Rodovnik delaš zase in za večnost Znano je, da sta evangelista Matej in Luka zapisala rodovnike po obdobjih vse od Adama in Eve do Jezusa, tudi vse plemiške in imenitnejše družine jih imajo. Le zakaj ga ne bi imeli tudi navadni ljudje? Z njim izvemo kdo smo, od kod prihajamo, morda lažje razumemo, kod hodimo in kam gremo. Z rodovnikom naše prednike ponovno povežemo v družino, spomin nanje pa kot dediščino predamo svojim zanamcem.

Z več sočutja bi bil svet lepši »Dobro se z dobrim vrača«, je prepričana Emilija Lončarič, živahnain lepa dvaindevetdesetletna upokojena medicinska sestra in otroška negovalka iz Celja.

ZGODILO SE JE JULIJA

Najbolj srečna s kleklji v rokah  Marica Soklič je najstarejša mojstrica klekljanja Klekljarske sekcije Turističnega društva Železniki. Pri 93 letih je še vedno najsrečnejša s kleklji v rokah.

Kako do fizioterapije ali zdravilišča Takojšen dostop do rehabilitacije v zdravilišču (fizioterapije, delovne terapije, limfne drenaže, vodenega gibanja v termalni vodi itd.) imajo le tisti bolniki, ki jih tja pripeljejo direktno iz bolnišnice. Vsi ostali, tudi tisti, ki bi potrebovali rehabilitacijo v tej ali oni zdravstveni ustanovi, pa pridejo na vrsto takoj le, če imajo denar za zasebne ustanove ali dobre zveze in poznanstva. Ostali pa … Čakajo. Nekateri je tudi ne dočakajo, če zavarovalnica na primer njihovo zdravljenje oziroma rehabilitacijo v toplicah zavrne.

Žrebanje vaj in tekma s seboj V današnjem izboru vaj so utrinki sedanjih in preteklih vadb ter srečanj revije Vzajemnost od leta 2013 naprej. Naj bodo prikazi vaj spodbuda in vabilo na poletna vadbo, na jesensko srečanje v Zadru, istočasno pa tudi spomin na vse vadeče, ki jim gre velika zahvala za sodelovanje in jih ni več med nami, s svojim zgledom pa so dokazovali koristnost rednega gibanja.

Večerjajmo! Razmišljala sem, ali naj sploh uporabim zgornji naslov. Kar vidim, kako mnogi, zlasti še dekleta in ženske, negodujejo, češ kaj se grem. Časopisi, revije, televizije, socialni mediji in ljudski glas so namreč polni nasvetov, kako ni dobro večerjati. "Nikar ne jete po šesti zvečer, ali ne pijte, opuščajte večerni obrok, ne jejte tega ali onega," trdijo. No, slednja trditev ima nekaj resnice v sebi.

Vzroki za aritmijo so lahko različni Vam močno razbija v prsnem košu, ste oslabeli, utrujeni, se slabo počutite, ste zadihani, imate vrtoglavico, vas zbada pri srcu, imate občutek nepojasnjenega strahu, se potite ali ste celo omotični? Morda vam nagaja srce. To so najpogostejši simptomi, ki nakazujejo motnje srčnega ritma ali aritmijo in če se začnejo pojavljati pogosteje, je potrebno obiskati zdravnika.

Namesto izgovorov poiščimo strokovni posvet Rak je med vzroki smrti na prvem mestu pri moških in na drugem mestu pri ženskah. A več kot tretjino primerov raka je mogoče preprečiti, drugo tretjino pa je ob zgodnjem odkritju mogoče pozdraviti, pravijo v Združenju slovenskih organizacij bolnikov z rakom ONKO NET, ki je začelo osveščevalno kampanjo za zgodnje odkrivanju raka

KRATKE ZDRAVSTVENE

Usklajevanje srca in možganov Poletje je čas oddiha, veselja, odprtosti, radoživosti in predajanja užitkom. Pri tem nam pomagajo tudi topli sončni žarki, dolgi dnevi, vonj po morju in borovih iglicah, zvok škržatov… Da bi poletni čas kar najbolje izkoristili je pomembno, da se osredotočimo na sebe in pogledamo, kateri deli nas najbolj potrebujejo pozornost in nego, prav posebno skrb.

Sedimo za mizo in potujemo … Nič nenavadnega ni, da s potovanj namesto spominkov za v vitrino, prinesem kuharsko knjigo, včasih tudi vrečko začimb, kak poseben kozarček marmelade, vrečko znamenitih in zavitih testenin, zanimiv sočen sadež, zelenjavo … karkoli me je pritegnilo. Okusne tuje jedi želim kmalu ponoviti doma, si pričarati prijetna doživetja, priklicati spomine.

Izjemen napredek pri zdravljenju vnetnih revmatičnih bolezni Boleči in otekli sklepi, jutranja okorelost, motnje gibljivosti in deformacije … Zveni znano? To so najpogostejši znaki vnetnih revmatičnih bolezni, med katerimi je najbolj znan revmatoidni artritis. Vendar pa vsako zbadanje in trganje v kosteh in sklepih še ne pomeni, da imamo katero od teh bolezni. Morda gre le za revmatične težave, ki so podobne vnetnim revmatičnim obolenjem, večinoma pa so prehodne narave in nastanejo zaradi drugih vzrokov. Revmatologi ocenjujejo, da je bolnikov z vnetnimi revmatičnimi boleznimi v Sloveniji približno 230.000.

Navadni lovor (Laurus nobilis) Lovorjeve liste nabiramo po potrebi v lepem, suhem in sončnem vremenu. Najbolje je, da vsaj dva dni preden se odločimo za nabiranje, ni deževalo. To pravilo nabiranja velja tudi za ostala zelišča. Močno sonce požge vse neustrezne prašine in delce, ki jih dež prinese.

Otroške igre nekoč in danes Otroci so se igrali od nekdaj, le igre in igrače so bile drugačne, kot jih poznamo danes. Nekatere so utonile v pozabo, druge so se ohranile, le morda v nekoliko spremenjeni obliki.

S kleklji, kvačko ali kolovratom  Ustvarjalnost Konjičanke Zofije Voler je izredno vsestranska. Je prostovoljka, športnica, pevka, enako spretna pri ustvarjanju najfinejših čipk kot pri predenju volne, ustvarjanju z iglo, s pletilkami, kvačko, ali s sekiro v rokah.

Med grmovnicami vedno nekaj cveti Vrtnarji in drevesničarji smo pogosto deležni vprašanja, kaj bi bilo od okrasnih grmovnic dobro zasaditi, da bi imeli cvetje vse poletje. To željo ni preprosto uresničiti in dejansko imamo zelo ozko izbiro: petoprstniki neprestano pocvitajo in tudi cvetenje nekaterih sort vrtnic se razpotegne na dolge tedne. Ob tem se ponuja drugačna rešitev – izbira grmovnic, ki se dopolnjujejo in cvetijo druga za drugo, vsaka ob ravno pravem času, ampak tako je v vrtu vedno nekaj cvetočega.

Z avtodomom postaviš stanovanje po željah Zelo vabljiva je zamisel, da si stanovanje prestaviš enkrat na obalo morja, drugič ob jezero, tretjič na rob gozda, četrtič na obrobje mesta in tako naprej po spisku še neuresničenih želja. Bistveni pogoj je, da ima človek na voljo dovolj časa in, ja, tudi ustrezno dovolj denarja. In tudi dobra družba je pomembna.

Bratislava – veliko malo mesto Na poti do slovaškega glavnega mesta Bratislave nas je spremljala množica sodobnih mlinov na veter - vetrnih elektrarn. Tudi sosednja Madžarska, od koder smo pripotovali, ter še druge evropske države imajo cela polja le-teh, le Malta in Slovenija nič. Pardon, dve nam je le uspelo postaviti v zadnjih desetletjih in očitno bo, žal, pri tem tudi ostalo.

O ustvarjanju, glasbi, življenju ... Jani Kovačič, vokalist, pisec besedil, skladatelj in profesor filozofije je že več kot štirideset let na slovenski glasbeni sceni. Vsi se spominjamo njegovih uspešnic Delam, Jaz grem gor na Škofljico, Žare lepotec, Revolucija, Otroci samohranilk ... Vedno je bil samosvoj in originalen avtor. Zajadral je v slogovno različno glasbo, od rocka do jazza, preizkušal se je celo z rapom, ustvarjal glasbo za gledališke predstave, napisal več knjig. Nekateri pravijo, da je tudi politični aktivist.

Navadni vratič je vsestransko uporaben Vratič je zelo cenjeno zelišče v ljudskem zdravilstvu. V domačem vrtu je najbolj uporaben kot naravno škropivo, ki deluje proti škodljivcem. Cvetove najpogosteje nabiramo v poletnem času. Brez težav raste v vsakem vrtu, razmnožuje se zelo enostavno. V kuhinji izboljša okuse jedem, poskrbi tudi za nego kože v naravni kozmetiki.

Tam, kjer rastejo najlepše divje orhideje Imate radi tropske orhideje? Ste vedeli, da njihove sorodnice rastejo tudi na naših tleh? Resda so precej manjše, ampak med njimi so prave krasotice. Toda občudujemo jih lahko le v naravi, ker so zaščitene. Sredi maja, ko so se divje orhideje ali kukavičevke najbolj razcvetele, so v Krajinskem parku Lahinja vabili na voden ogled po parku.

LITERARNE STRANI 2022

Pomnik nekdanjim furmanom Kamnoseki Društva Most - Univerze za tretje življenjsko obdobje Ajdovščina so na cesti s Sanabora proti Podkraju ustvarili zanimiv relief - mural, ki jo v takšni obliki in obsegu redkokje najdemo. Kamnito steno, ki je mejnik med občinama Ajdovščina in Vipava, so namreč kiparsko oblikovali z motivom konjske vprege in tako postavili svojevrsten spomenik tradiciji tukajšnjega furmanstva.

Ljubljana »od spodaj navzgor« Preden je skozi Ljubljano sredi 19. stoletja zapeljala železnica je bila Ljubljanica pomembna prometna žila za tovor in ljudi, ob njej pa se je odvijalo tudi živahno družabno življenje. Potem so bregove pozidali, ter prekinili 'ljubezensko zvezo' med meščani in reko. A ta povezava se spet prebuja, po njej ljubljanski ladjarji vsako leto prepeljejo več ljudi, ki jih zanima, kako slovenska prestolnica izgleda z vodne gladine.

Osluševci – Železniški muzej na Stanici Osluševci so kraj v občini Ormož. Železniško postajališče Osluševci, ki ima prav poseben pomen, je od središča vasi oddaljeno poldrugi kilometer. Proga je imela v preteklosti pomembno vlogo, tudi zaradi povezave z Budimpešto in kraji onstran hrvaške meje.

Kočevje – Kočevsko jezero Kočevje je središče istoimenske občine in upravne enote. Leži na kraškem Kočevskem polju, na nadmorski višini 460 m, na obeh straneh kraške reke, ponikalnice Rinže. Nad mestom se dviga strma Kočevska gora z nekaterimi vrhovi, ki so višji od 1000 m (Slovenski vrh 1040 m, Ledenik 1068 m, Mestni vrh 1022 m in Suhi hrib 1004 m).

Za steno slapov Lojščice Poleti starejši vandrovci ne iščemo samo lepe osončene planje, ne zahajamo le k ogretim vodam, ki bodisi stojijo bodisi tečejo, da bi se okopali, preradi mislimo tudi na senčna zatišja, globino mirnih gozdov. Slovenija je zelo radodarna s poletnim hladom, ali vsaj z samotnimi, ohlajenimi kotički, do katerih peljejo tudi ne preveč naporne poti; če seveda odštejemo njena hribovja in gorovja. Doline v Posočju so nam v tem pogledu izletniško kar najbolj naklonjene.

Ustvarjalno poletje v elementih zemlje, ognja, vode in zraka Ljudje smo v bistvu združitev vseh naravnih elementov na našem planetu: zemlje, ognja, vode in zraka. Ker smo poleti še bolj kot sicer v sozvočju z naravo, bo za ljubitelje domačega ustvarjanja morda zabavno tudi skozi barvni odtenek izpostaviti kakšnega izmed teh elementov.

Za trenutke pozabe in veselja Deliti umetnost skozi smeh in s tem razveseljevati otroke in odrasle, ki jih življenje še prav posebej tepe, je vrhunec dobrote. To je spoznal zdravnik Patch Adams in je prinesel smeh v bolnišnice. Tako so se sčasoma razvili Rdeči noski.

Velika ruta je lahko tudi obleka Pravokoten kos blaga v približni velikosti 180 x 140 cm imenovan pero ali sarong je osnovno oblačilo prebivalcev Tahitija in na otokih francoske Polinezije. Tudi pri nas se je v 90-tih letih pojavil kot modni dodatek h kopalkam. Prepričana sem, da ga mnoge izmed vas imate že doma in da ste nanj morda že pozabile. Rada bi vas spet spomnila nanj in na to kako uporaben kos oblačila postane, kakor hitro ga znamo pravilno oviti, zavezati, preplesti.

Piran in Sečoveljske soline

Vabimo vas v našo družbo v Zadar  Od nedelje, 2. oktobra, do srede, 5. oktobra 2022, bo potekalo že 16. srečanje bralcev Vzajemnosti

Jutri pa res …

Zdaj je čas, da kaj popravimo in prenovimo Morda imamo poleti več časa, dnevi so daljši in vreme bolj stabilno in suho, da preverimo, če je v stanovanju ali hiši kaj za zamenjati, če je treba kaj popraviti, odstraniti, prebeliti. Ob takih dejanjih pride na vrsto tudi večje pospravljanje in pri tem morda kakšno stvari tudi zavržemo. Morda bomo tako pridobili tudi nekaj prostora.

Muzikanti iz Kostela V Kostelu ob reki Kolpi so konec prejšnjega stoletja ljudje menili, da bi bilo prav, da oživijo bogato kulturno-etnološko dediščino njihovih prednikov, ki so bili odlični pevci in muzikanti, skratka veseljaki.

KULTURA KRATKE

Lepotilni pripomoček iz rimskih časov V Miklavžu na Dravskem polju je bilo rimsko gomilno grobišče odkrito jugovzhodno od naselja, v gozdu severno od ceste Maribor-Ptuj. Gomile je prvi omenil Alfonz Müllner leta 1873, kasneje v letih 1901-1902 pa je Franz Ferk poročal o 16-ih gomilah, od katerih so danes ohranjene le še tri.

Potepanje z babico malo drugače V današnjem času je težko najti dejavnost, ki bi otroke zanimala bolj kot telefoni in internet; toda, če jih popeljemo v naravo, hitro odkrijejo marsikaj zanimivega in celo vznemirljivega. »Potepanja z babico«, ki si jih lahko ogledamo na You tubu, to potrjujejo.

Žlahtno rdeče

Kako pridelati čim več, čim lepše in čim okusnejše? Malce provokativen naslov, vemo pa, da predstavlja vse tisto, kar si želimo vsi vrtičkarji pa tudi drugi pridelovalci sadja, vrtnin in poljščin. Marsikaj od tega, kar bom zapisal, vam je že znano. A vseeno je dobro, da se spomnimo, kako lahko še ukrepamo, da se nam vložen trud obrestuje s kvalitetnimi in obilnimi plodovi.

DRUŽENJE JULIJ

Starejši človek, ki ga oskrbujemo, ni otrok Po hiši, kjer je star onemogel človek, neredko odmeva svarilo: »Mama, ne!« Pred hranjenjem 90-letne samske intelektualke v domu za stare ljudi pa slišiš: »Mam'ca, zdajle bova pa popacali tole najino dobro kosilce!« Ta poklicna oskrbovalka nima namena žaliti priletne gospe in ona hčerka prav tako ne, njuno govorjenje pa je neustrezno.

Tu sva zato, da jim prinašava veselje Valerija in Ivo Čarman iz Sv. Duha pri Škofji Loki sta letos za svoje dolgoletno prostovoljno delo z ranljivimi skupinami, predvsem otroki prejela državno odlikovanje: medaljo za zasluge. Na pogovor sta povabila Tomija Jakšo, fanta, ki mu je rak pojedel nogo pod kolenom, a se ni vdal. Vidita ga kot svojega naslednika v zavodu Inštitut Zlata pentljica, ki sta ga ustanovila tudi z namenom, da bodo mladi lahko nadaljevali njuno delo.

Mir za zdravje in zdravje za mir

SVET IN MI

Kako na pot

Inventura in pospravljanje

Kdaj bo bolnik »kralj«?

Od sočutnega do sovražnega starizma Starizem je oblika diskriminacije, ki utemeljuje in vzdržuje neenakosti med družbenimi skupinami različnih starosti. Predvsem je problematično prepričanje, da so ljudje iste starosti homogena družbena skupina in posledica, da se jih ne presoja na podlagi njihove individualne vrednosti, temveč na podlagi značilnosti skupine, ki ji pripadajo, meni sociolog Otto Gerdina.

Digitalni boni niso za vse  Med starejšimi je veliko takih, ki ne uporabljajo sodobnih komunikacijskih sredstev, zato imajo več težav pri iskanju informacij in dostopanju do storitev, denimo v javni upravi, bančništvu in še posebej v zdravstvu. Razmer zagotovo ne bodo izboljšali digitalni boni, ki so stopili v veljavo s 15. junijem. A ne ne za vse.

S stroko in odgovornostjo nad covid Število okužb s covidom je v porastu, tako pri nas kot drugje po svetu, in pričakovati je, da bo še naraščalo. A razmere niso dramatične, saj je pri okužbah s sedaj poznanimi različicami virusa sars-cov-2 hujših potekov bolezni in smrti manj.

NOVICE OD VSEPOVSOD

 


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media