Št. 9, september 2022
-
Stopimo iz okvirov
Za nami je težko poletje. Po vsej Evropi so divjali požari, največjega do zdaj smo doživeli tudi pri nas. Škoda bi bila še večja, če se z ognjenimi zublji ne bi tako požrtvovalno in srčno borili številni gasilci in prostovoljci. Požgana območja bodo potrebovala leta, da si bodo spet opomogla. Suša pa je vzela davek tudi na poljih, svoje je dodala še vojna v Ukrajini in cene hrane ter energentov pognala v nebo. Tako kot v vsaki krizi zagotovo k podražitvam veliko prispevajo špekulacije.
Kaj lahko stori mali človek? Ne moremo se bosti z vsem svetom, spremenimo pa lahko svoja ravnanja in poskušamo vplivati na svet okrog nas. Poskrbimo za večjo samooskrbo, pridelajmo svojo zelenjavo, ki je bolj zdrava in tudi cenejša. Tisti, ki so spomladi sejali in sadili, imajo zdaj veliko dela s shranjevanjem pridelkov. Pozimi bodo prišli še kako prav. Ponekod po svetu se načrtno lotevajo boja proti lakoti, kot na primer v Riu de Janeiru, brazilskem milijonskem mestu, kjer bodo zgradili več kilometrov dolgo skupno gredo, ki bo povezovala najrevnejše mestne četrti. Ljudje si bodo lahko sami pridelali zelenjavo, zaposlili bodo mlade in povezali skupnost. Kitajski pregovor pravi, da moraš človeka naučiti loviti ribo. Če mu jo le daš, nisi rešil problema.
Kazalo
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
Vpliv odmernih odstotkov na višino pokojnin Uvodoma je potrebno pojasniti, da je višina pokojnine odvisna od višine osnove (npr. plače), od katere so bili plačani prispevki, in od dolžine obdobja plačevanja prispevkov. Na višino pokojnine lahko vpliva tudi starost ob upokojitvi v primeru, da zavarovanec oziroma zavarovanka ne izpolnjuje pogojev za starostno upokojitev, izpolnjuje pa pogoje za predčasno upokojitev, saj se pri izračunu višine predčasne pokojnine po veljavnem zakonu le-ta zniža za 0,3 odstotka za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve 65 let starosti.
Na premoženjska in druga pravna vprašanje odgovarja mag. Janez Tekavc
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
VESTI IZ ZDUS Predsednik vlade dr. Robert Golob se je v avgusta sestal s predstavniki Medgeneracijske koalicije Slovenije (MeKoS), ki zastopajo interese mladih in starejših.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
Bogata zbirka eksotične keramike Ko je bil pred dvesto leti v Ljubljani ustanovljen Deželni muzej za Kranjsko, prvi muzej na ozemlju današnje Slovenije, je pridobival gradivo predvsem z darili. Tedanji Kranjci so darovanje predmetov in umetnin za muzej občutili kot častno dejanje, zato najdemo med njimi tako mogočne in premožne politike, gospodarstvenike in kulturnike kot tudi dijake in učence. S svojimi darovi so želeli oplemenititi muzejske zbirke in se zapisati v zgodovino.
Izumiteljice so nekoč obravnavali kot čarovnice Ko smo vam v poletni prilogi predstavili peterico slovenskih izumiteljev, ki so se s svojimi revolucionarnimi izumi zapisali v svetovno zgodovino, smo zapisali tudi, da pri iskanju slovenskih izumiteljic, ki bi bile znane po kakšnem svetovno uporabnem izumu, nismo bili uspešni. Pa smo šli po sledeh treh Slovenk, ki so leta 2009 na mednarodnem inovacijskemu sejmu v Seulu odnesle tri odličja, in skušali izvedeti, 'kje so se izgubile' slovenske izumiteljice?
Pionir ostaja v naših srcih Poleti leta 1996 je bil objavljen stečaj gradbenega podjetja Pionir s sedežem v Novem mestu, nekaj mesecev prej so njihove nepremičnine prešle v last bank. Ob uvedbi stečaja je imelo podjetje aktivnih še 44 gradbišč v 12 državah in zaposlenih 280 delavcev. Pol stoletja osebnih zgodb in tisoče zgradb pa je postalo le žalostna zgodovina.
Razvoj kraja pospešila zdravilna voda Mestno naselje in središče istoimenske občine v severovzhodnem delu Zgornjesotelskega gričevja leži ob državni meji s Hrvaško v dolinah Ratanskega, Irskega in Imenskega potoka. Skozenj sta speljani železniška proga in cesta Celje - Rogatec. K njemu spadajo zaselki Imence, Sv. Križ in Takalce. Rogaška Slatina, v kateri je leta 1900 živelo 517 prebivalcev, zdaj pa jih živi 5094, je največje zaposlitveno in oskrbovalno središče zgornjega Posotelja. »Razvoj kraja je najtesneje povezan z izkoriščanjem izvirov zdravilne mineralne vode. To je dobilo pospešen zagon po letu 1803, ko so vrelce prevzeli štajerski deželni stanovi in začeli graditi objekte, ki v veliki meri še danes zaznamujejo prepoznavno podobo Zdravilišča Rogaška Slatina,« je začel pripoved o svojem rojstnem kraju 63-letni upokojenec Slovenskih železnic Marko Karlin.
Njegov uspeh je zapisan v zvezdah Franc Kraševec je za prijatelje Frenk, za sorodnike na Dolenjskem pa Marjan, kar je njegovo krstno ime. Rodil se je leta 1958 – po kitajskem horoskopu v letu psa in v zodiakovem znamenju ovna. Za znamenja psa med drugim velja, da je sočuten, pošten, dosleden, oven pa je idealist, ki zna gledati naprej in je odličen vodja ter prijatelj. Frenkova življenjska pot vse to potrjuje. Že od malega ga spremljajo tudi nenavadne situacije; ko se je igral pred hišo, ga je neka ženska ukradla in ga – kot v pripovedki – odnesla v košu. Starša sta jo skupaj s sovaščani kmalu dohitela in rešila otroka. Kasnejša nenavadna doživetja so mu bila bolj naklonjena.
Pozor, snemamo! Se vam zdi kdo izmed tistih, ki v vas zrejo z ekrana, z embalaže ali ga vidite med občinstvom v televizijskem studiu znan? Kdo so neznani znanci v srebrnih letih, ki nastopajo pred kamerami, pa niso igralci?
Z lutkami osvaja mlado in staro Ljuba Fišer, diplomirana vzgojiteljica iz Sodincev pri Ormožu, letos obeležuje spoštljivih 20 let prostovoljstva. V četrtem razredu osnovne šole se je srečala z lutkami ter z njimi osvojila otroke v vrtcih, učence, dijake, njihove starše in upokojence. Toda lutkarstvo je le eno od številnih prostovoljskih dejavnosti, s katerimi je popestrila, obogatila, nekaterim, ki so jo spoznali na preštevilnih delavnicah in v projektih, pa tudi spremenila življenje.
Celiakija pri starejših Celiakija je sistemska imunsko povzročena bolezen, ki nastane zaradi preobčutljivosti na gluten. Običajno se začne v zgodnjem otroštvu, vendar se lahko pojavi tudi kadarkoli kasneje. Če je ne zdravimo, vodi v zaplete, tudi resne. Žal je v starosti pogosto neprepoznana, čeprav jo je mogoče hitro odkriti že s pregledom kapljice krvi iz prsta.
Krompir – živilo, ki ga premalo cenimo Krompir je pred 300 leti Evropo rešil lakote. Če drugega ne, smo si to šolarji zapomnili iz zgodovine in prav zaradi krompirja tudi nekdanjo cesarico Marijo Terezijo. Ona je namreč odločno razširila krompir po vseh deželah habsburškega cesarstva, kamor je sodilo tudi ozemlje današnje Slovenije.
Podaljšati vozniško dovoljenje? Ob dejstvu, da bom drugo leto stara osemdeset let, že celo leto razmišljam, ali naj podaljšam vozniško dovoljenje, ali pa naj se vožnji z osebnim avtomobilom odrečem.
Boj se, če obstaneš na mestu Če bi pri nas komu rekli: „Najboljši zdravnik je tisti, ki ga ne vidite“, bi vas precej čudno gledali. V starih cesarskih časih Kitajske so bili namreč zdravniki plačani od tega, koliko zdravih ljudi oskrbujejo, kako skrbijo za svoje varovance. Ne le za bolne, tako, kot je navada danes. Prisegali so na preventivo. Ta pa vključuje skrb posameznika za zdravje.
Vsaka odločitev je dobra, če je moja Če se ne odločamo sami, se drugi odločajo namesto nas. Kako pogosto smo že slišali ta rek in kako zelo resničen se nam zdi.
Pri shrankih je na delu domišljija Vrtičkarji imamo v poznem poletju in jeseni precej dela s pripravljanjem shrankov. In, čeprav se delo velikokrat zavleče pozno v noč, je ves napor kmalu poplačan.Izbrala sem recepte, pri katerih porabim plodove, ki ob koncu sezone ostanejo nedozoreli, kot so buče, paradižniki. Poskusite vse in se poigrajte še vi.
Oblačila nižje postave Če je vaša postava majhna in drobna, ni nujno da se počutite nekako izgubljeni. Tudi igralki Judy Garland in Elizabeth Taylor v višino nista merili več kot 158 centimetrov, vendar zaradi tega na velikem platnu nista bili videti majhni, ravno nasprotno. Za dobro počutje ni pomembna višina, temveč oblačila in dodatki, ki so skladni z vami in vašim slogom oblačenja.
Ohranimo gibljivost in vitalnost Sestavljena vaja, pravilneje rečeno: nežno povezani gibi, ki si sledijo iz enega položaja v drugega in v končni izvedbi v eno samo sestavljeno vajo, lahko pomagajo ohranjati nujno potrebno gibljivost. Sklop vaj je le droben ključ do vitalnosti v vseh življenjskih obdobjih in je namenjen vsem ljudem.
Pravočasno ukrepanje se obrestuje V poletni Vzajemnosti smo pisali o tem, kako ukrepati v dolgotrajni suši, da rešimo pridelek. Sam sem delal po opisanem načinu in glede na to, da sta v življenju rastlin dva meseca kar veliko in so rezultati dobrega ali slabega vpliva hitro vidni.
Naravne rešitve proti bramorju Bramorja na vrtu se lahko znebimo na več načinov. Lovimo ga lahko v kozarce napolnjene z vodo, hlevski gnoj, gnezda polivamo z vodo, motimo ga z okopavanjem in zelišči. Med pticami ga lovijo predvsem škorci. Zelo učinkovito je varstvo z entomopatogenimi ogorčicami, ki jih zmešamo z vodo za zalivanje. Teknejo tudi ježu, krtu in ostalim naravnim sovražnikom.
Tromeja na jezeru Bodensko jezero je veliko za nekaj sto blejskih, zato ni čudno, da mu pravijo tudi Švabsko morje. Večji del jezera leži v Nemčiji, nekaj obale pa pripada tudi Švici in Avstriji. Na jezeru meje nikoli niso bile dorečene, a to nikomur ne povzroča posebnih težav in precej živahen promet po njem nemoteno poteka že stoletja.
Po usnju in jeseni dišeča krila Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.
Moderno ali ne, v knjigah je trdnost
Najlepši razgled po Beli krajini Vabimo vas na najlepši razgled po Beli krajini in na zanimivo gozdarsko učno pot po Mirni gori. Do te najvišje gore v Beli krajini (peljejo markirane poti iz Semiča (2 uri hoje) in Črnomlja (3 ure). Po gozdni cesti iz Vrčic (590 metrov nadmorske višine) na glavni cesti Soteska - Črnomelj je vožnja do Planinskega doma na Mirni gori dolga 11 kilometrov. Od doma (1000 m) do vrha Mirne gore (1947 m) je manj kot 10 minut hoje.
Kako so dišali do leta 1880? Pred 142 leti so se naravni parfumi začeli umikati sinteznim, torej narejenim v laboratoriju. V zadnjih desetletjih pa potrošniki vedno bolj iščejo in cenijo naravne izdelke, tudi dišave. Izjemno zbirko naravnih parfumov bo mogoče od blizu spoznati na sejmu Narava-zdravje, ki bo septembra v Ljubljani.
Kuhinje za vsa obdobja V študijski skupini Notranja oprema in kultura bivanja na Univerzi za tretje življenjsko obdobje smo se v preteklem študijskem letu še posebej posvetili tematiki kuhinj. Pri našem delu tematike sicer pogosto govorijo o prilagajanju stanovanj posebnim potrebam starejših ali osebam z raznimi oviranostmi. Letos smo iskali odgovore, kakšne so naše kuhinje z vidika uporabnosti in kako so dejansko že prilagojene našim spremenjenim sposobnostim ali potrebam v starosti. Poskušali smo tudi ugotoviti, v kakšni meri se zavedamo pomena primernosti kuhinje za morebitne spremenjene potrebe in slabih rešitev.
Za folkloro je vedno našla čas Četudi je po rodu Belokranjka, je postala priljubljena in spoštovana Dolenjka, točneje Novomeščanka. V dolenjsko prestolnico je prišla že v rani mladosti. »Ko sem se leta 1968 poročila, sem prišla v Novo mesto in od tedaj sem ves čas tukaj. Življenje me je peljalo naprej in na koncu se uresničuje tisto, kar sem si pravzaprav želela,« opiše svojo mladostno odločitev Branka Moškon.
Kako varčevati z vodo Brez hrane lahko človek preživi dva meseca, brez pitne vode pa umre v nekaj dneh. In čeprav to vemo, zdrave pitne vode, s katero izpiramo tudi sanitarije, še zmeraj ne cenimo dovolj. Sicer pa se je poraba vode v svetu v zadnjih sto letih povečala za več kot šestkrat.
Osvežimo poletne zasaditve Izjemno vroče poletje je zagotovo pustilo posledice na cvetličnih zasaditvah. Da bomo še nekaj tednov uživali na balkonu ali terasi, propadle rastline zamenjajmo z novimi in osvežimo zasaditve. Uporabimo rastline, ki jih imamo doma ali poiščemo kaj sezonskega na vrtnarijah.
Njen čudežni svet pravljičnih junakov Tako kot sedaj mlajši, smo tudi srebrna generacija in vse vmes, odraščali in uživali v razkošju barv, domišljiji, duhovitosti, čudežih in skrivnostih likov, ki jih je v svojih ilustracijah upodobila akademska slikarka Ančka Gošnik Godec. Vselej nam je ponujala lep in prijazen svet in verjetno so prav zato njene ilustracije še sedaj globoko usidrane v našo zavest. Naj bo to Muca Copatarica, ki smo jo spoznali prvič leta 1957, in so jo še lepšo ponatisnili že v 150.000 izvodih, pa Tri botre lisičice, Zverinice iz Rezije in veliko drugih, ki so jih izbrali iz njenega bogatega in razkošnega opusa, ta obsega okrog 120 knjig, in predstavili v antologiji Zlata ptica. Veliko njenih del je preraslo v umetnine. Opozori pa, da je bila to dolga pot.
Rokodelcem ne zmanjka idej V preteklih dveh letih se je tudi življenje v društvih upokojencev Spodnjega Podravja nekoliko ustavilo, čeprav ustvarjalnost ni povsem zamrla. Člani so v okviru rokodelskih in fotografskih sekcij ustvarjali različne izdelke, četudi bolj individualno ali v manjših skupinah.Društvaso jih postavila na ogled, ko se je epidemija nekoliko umirila.
Dobrega izdelka za nekaj evrov ni Po podatkih Statističnega urada RS so se cene življenjskih potrebščin julija na letni ravni v povprečju zvišale za 11 odstotkov, junija za 10,4 odstotka. Pravzaprav vsa Evropa beleži rekordno inflacijo, napovedi za jesen pa so še bolj črne. Vendar je tovrstne napovedi treba preveriti in se obnašati racionalno, meni agrarni ekonomist prof. dr. Aleš Kuhar, izredni profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Problematične niso samo visoke cene, tudi v (pre)nizkih cenah se skrivajo triki.
Z državno pomočjo nad draginjo Zvišanje cen energentov je sprožilo val podražitev vseh drugih izdelkov in kot kaže, cene še ne bodo kmalu padle. Vsaj nekoliko bo posledice draginje omilila državna pomoč, ki je namenjena tistim prebivalcem, ki jo najbolj potrebujejo.
Na festivalu tudi o digitalizaciji Od 27. do 29. septembra se bo odvijal Festival za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO). V Cankarjevem domu v Ljubljani bo ta največji dogodek za starejše v Evropi že enaindvajsetič zapovrstjo gradil most med generacijami.
Kap zadene možgane kot strela z jasnega Malo stvari postavi življenje v družini tako na glavo, kakor če starejšega člana zadene kap. Do danes je stara mama skrbela zase in priskočila na pomoč mladi družini pri gospodinjstvu in varstvu otrok. Ob možganski kapi je ostala živa, toda ne zna več govoriti, hoditi, jesti, se obleči … Poleg zdravniške pomoči potrebuje stalno oskrbo kakor majhen otrok. Družina se v trenutku znajde pred najtežjimi nalogami. Možnosti, da bo spet govorila, hodila, jedla, skrbela zase in pomagala drugim so lahko zelo dobre, potrebna pa je dolgotrajna in skrbna rehabilitacija. In – treba je vsaj malo poznati delovanje možganov.
V domu v Ulmu je življenje lepo Čeprav sem dom starejših v Ulmu obiskala prve dni julija letos, ko pri nas o novi, sicer bolj blagi različici kovida, še nismo veliko govorili, so me, preden sem lahko vstopila, testirali. V notranjih prostorih doma, sem morala nositi masko, čeprav sem bila negativna; zunaj pa sem jo lahko snela. Zaščitne maske so bile tedaj obvezne tudi v javnem prometu in priporočljive v javnih zaprtih prostorih. Izvedela sem tudi, da se morajo vsi zaposleni v nemških domovih starejših testirati dvakrat tedensko, tisti, ki niso bili cepljeni, pa vsak dan. Zato zaposleni praktično ne morejo okužiti stanovalcev.
Dostojna starost mora postati temeljna pravica Današnja generacija starejših ljudi je zgradila našo domovino. S svojim delom, znanjem in izkušnjami so prispevali k razvoju in napredku celotne skupnosti, zato si zaslužijo dostojno starost, ki ni odvisna od dobre volje vsakokratne politične oblasti. »Dostojna starost mora postati temeljna pravica tudi v praksi. Pri nas ne bi smeli živeti osamljeni, celo sestradani ter od vseh zapuščeni starejši ljudje,« je brez dlake na jeziku začel Amir Crnojević, predsednik Gerontološkega društva Slovenije.
