Vzajemnost
Vzajemnost
  • Aktualno
  • Dobro je vedeti
  • Zgodbe
  • Dobro počutje
  • Prosti čas
  • Druženje
  • Mali oglasi
  • Arhiv
  • Oglaševanje
  • Nagradne igre
  • Klub
  • Koristne informacije
  • Iskanje
  • Kraj so zaznamovali gozdarstvo, splavarstvo in hidroelektrarna

    Zgodbejulij '14

    »V hiši nad staro cesto Maribor – Dravograd, iz katere se vije dim proti vurmaškemu gričevju, sem po drugi svetovni vojni živel do šestdesetih let. Tedaj je naše posestvo kupil sosed Peteržinek, katerega hiša z gostilno in prenočišči onstran potoka Črmenice, ki se tu izliva v Dravo, je bila zaradi višjega nivoja reke po izgradnji hidroelektrarne Ožbalt ogrožena. Voda je tedaj zalila tudi zgradbo pod cesto ob strugi, v kateri je bila pošta, prav tako pa so morali cesto pomakniti višje v pobočje in dober kilometer niže prestaviti železniško...

  • Stoletnica svetovne morije

    Zgodbejulij '14

    Stoletnica svetovne morije

    V zgodovini vojskovanja je bila prva svetovna vojna nekakšna prelomnica, kajti tegobe in posledice, ki so jih v dotedanjih vojnih spopadih po večini prestajali zgolj vojaki na bojnih poljih, so prvič prizadele tudi civilno prebivalstvo. Vojno, v kateri so prvič množično trpeli tudi civilisti, je sprožil sarajevski atentat, ko sta bila na srbski vidovdan, 28. junija 1914 ubita avstro- ogrski prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand in njegova soproga Sofija Hohenberg.

  • Ne more propasti narod, ki ima take matere

    Zgodbejunij '14

    Ne more propasti narod, ki ima take matere

    Marija Ivančič, narodno zavedna in svobodomiselna žena se je rodila 12. junija 1890 v Petrincih. V času med obema vojnama je na majhni kmetiji preživljala devetero otrok, svojih in otrok iz moževega prvega zakona. Med drugo svetovno vojno je izgubila kar štiri sinove. Marija je že maja 1941 postala aktivistka OF in sodelavka prvih partizanov, ki so se združili v ribniško četo, ki se je zadrževala v gozdovih Travne gore. Osvobodilni fronti so se pridružili tudi sinovi Ivan, rojen leta 1919, in Ciril, po poklicu mizar, ki se je rodil leta...

  • Rokovnjačice

    Zgodbejunij '14

    Rokovnjačice

    Rokovnjaške tolpe so živele in se ravnale po svojih, posebnih zakonih in navadah. V to razbojniško življenje pa niso bili vključeni le moški, pač pa tudi ženske. Nekatere so bile njihove priležnice in niso poznale ne sramu ne kesanja, po pripovedovanju naj bi bile v veliko pohujšanje povsod, kamorkoli so prišle. Poleg tega so kradle in ropale, pa tudi detomore so pogosto zagrešile, obstajajo pa tudi tožbe o zanemarjenih in v divjih zakonih spočetih rokovnjaških otrocih v okolici Ljubljane.

  • Človek je najprej človek, šele potem je star ali mlad!

    Zgodbejunij '14

    Človek je najprej človek, šele potem je star ali mlad!

    »Vedno sem bila razigrana, vesela in zmeraj nasmejana deklica, čeprav je bilo moje otroštvo zaznamovano s skromnostjo, da ne rečem z revščino,« je povzela Adela Margita Petan. Rojena je bila na Hrvaškem, a v Sloveniji živi že od leta 1970. Pri nas se je poročila in v Ivančni Gorici pognala korenine. Je upokojena učiteljica, ki jo je popolnoma prevzelo predvsem slikarstvo. Potem se spominja: »Čeprav v mladosti nismo vedeli, da jemo zdravo, je bil to čas bio hrane in bio izdelkov.

  • Ena mama in 350 punčk

    Zgodbejunij '14

    Ena mama in 350 punčk

    »Že kot majhna deklica sem si sama naredila punčko iz cunj«, pripoveduje Aleksandra Volk, Ljubljančanka, ki zadnjih dvajset let živi v Domžalah. Preden se je pred triindvajsetimi leti upokojila, je bila bančna uradnica. Ukvarjanju s številkami se je privadila, čeprav to ni bilo delo, kakršnega si je želela. »Imam dve vnukinji in ko sta bili majhni, sem zanju veliko pletla. Kasneje sem ustvarjanje razširila in tako sem nekega dne naredila punčko iz blaga. Potem sem naredila še drugo in tretjo in tako naprej.

  • Generacije so zrasle s kleklji

    Zgodbejunij '14

    Generacije so zrasle s kleklji

    Anica Uršič iz Idrije je od številnih čipk, ki jih je ustvarila v 62 letih klekljanja – prvo je naredila pri rosnih šestih letih - obdržala le čipkaste zavese, a so tudi te preveč dragocene, da bi jih imela na oknih kar vsak dan, zato jih hrani v posebni škatli. Na letošnjem čipkarskem festivalu (potekal bo od 20. do 22. junija, že triintridesetič) bo razstavljala okrogel prt s premerom 120 centimetrov. Tako velika čipka je dandanes zelo redka, saj poleg prefinjenega znanja klekljanja zahteva tudi izjemno veliko potrpežljivosti in volje.

  • Dva tisoč let Emone

    Zgodbejunij '14

    Dva tisoč let Emone

    Leta 14 ali 15 se Emona postavlja z veliko novogradnjo in nanjo namestijo marmorni cesarski napis: Pokojni cesar Avgust in posinovljenec ter naslednik Tiberij sta finančno omogočila pomembno gradnjo v mestu. Tako se je začelo to, kar bomo letos in drugo leto praznovali z mnogimi dogodki, razstavami, knjigami, filmi. Povsod bodo pripravili vodstva po razstavah in tematske dneve odprtih vrat ter mobilne aplikacije. Rimljani, ki so pred 2000 leti zgradili Emono, rimsko predhodnico zdajšnje Ljubljane, so mesto razumeli kot temeljni element...

  • Vrh imenovan po najvišje ležeči cerkvi na Slovenskem

    Zgodbejunij '14

    Vrh imenovan po najvišje ležeči cerkvi na Slovenskem

    »Podpisi, ki jih vidimo na prednji in naslovni strani dvoslikovne razglednice Uršlje gore iz leta 1911, skoraj zagotovo pripadajo mojemu staremu očetu Jožefu Plešivčniku ter njunima otrokoma oziroma mojemu stricu Ivanu (Hanziju) in moji teti Mariji (Mici), ki so tedaj živeli v Dobji vasi. Plešivški dvor, mogočno domovanje našega rodu na južnem pobočju Plešivca oziroma današnje Uršlje gore na nadmorski višini 990 metrov, ki ga prikazuje desna fotografija, je zaradi prezadolženosti zadnjega tu živečega prednika Martina Plešivčnika celovška banka...

  • Villa Maritima v Simonovem zalivu

    Zgodbejunij '14

    Villa Maritima v Simonovem zalivu

    Skozi stoletja in tisočletja zemlja prekrije ostaline starih civilizacij in napoči čas pozabe, zatem pa pride obdobje odkritij. V muzejskih vitrinah videvamo idole, prsteno posodo, orodje, orožje in nakit iz bronaste in železne dobe, v mislih pa potujemo nazaj skozi čas v daljno preteklost. Tokrat se bomo ustavili ob ostalinah antične vile v Simonovem zalivu pri Izoli. Na polotoku južno od izolske marine, v Simonovem zalivu, so arheologi odkrili ostanke rimske obmorske vile.

  • 1
  • …
  • 113
  • 114
  • 115
  • 116
  • 117
  • …
  • 159
  • Naročite se

    01 530 78 44

    Arhiv PDF

    Št. 6, junij 2025

    Št. 6, junij 2025

    Prelistajte izvleček

    Pozdrav iz uredništva

    Sprememb se ne smemo bati, saj prinašajo večjo varnost v starosti Zakon o dolgotrajni oskrbi se postopno uveljavlja - z glavnimi novostmi od 1. julija dalje - in zagotavlja, da bodo ljudje z enakimi potrebami imeli enake pravice,...

    Robotske operacije so kirurgija prihodnosti Kar je bilo še pred nekaj desetletji nepredstavljivo, je danes vsakodnevna praksa v dveh slovenskih bolnišnicah. Večino tovrstnih operacij naredijo urologi,...

    Hrana kot pomoč pred škodljivim vplivom sonca Poletje je pred vrati in na žgoče sonce se moramo pripraviti, saj stara modrost pravi, da sonce daje življenje in ga hkrati uničuje. Koža je največji organ in...

  • ZDUS

    Seniorske novice

  • Poglejte tudi

    Fotogalerije

    Bralci Vzajemnosti so letos preplavili Krk16. junij 2025 Spomini na letošnje že 19....

    Odnos do starejših je ogledalo družbe1. oktober 2024 Včeraj se je v Cankarjevem domu...

    Medgeneracijsko sožitje je temelj družbe13. junij 2024 Četrti Dnevi medgeneracijskega...

    Tokrat je Vzajemnost preplavila Neum10. junij 2024 Od 2. do 5. junija je potekalo...

    Razigrano, pisano in veselo29. september 2023

  • Klub ugodnosti

    Ponudniki ugodnosti »

    Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
    Več »

  • Najbolj brano

    Kaj podariti ostarelim staršem za rojstni dan

    Starost, ji znamo prisluhniti?

    Kdaj je ugodnejša upokojitev - letos ali prihodnje leto?

    Zdravnik mora biti bolnikov zagovornik

    Adria nam je dala krila

    Kuhamo po nemško

    Kvačkana želvica

    Moji ostareli starši se spreminjajo

© 2025

Zavod Vzajemnost
p. p. 134
1001 Ljubljana

urednistvo@vzajemnost.si
01 530 78 42

Naročniki lahko prenesete PDF celotne revije

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih

▲ Na vrh straniDomovKlub ugodnostiO nasOglaševanjePogoji rabe, zasebnost in piškotkiPravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov