»Ne peti, rjoveti bi morali v teh dneh poeti …«
Sredi lanskega decembra je minilo devetdeset let od rojstva slovenskega pesnika in partizana Karla Destovnika Kajuha. O njegovi literarni zapuščini je veliko napisanega, zagotovo pa njegove pesmi izžarevajo tudi izrazit socialni čut in željo po drugačni družbi, kot jo je poznal iz svojega otroštva. Tako kot večina njegovih vrstnikov je Kajuh želel, da bi bila nova družbena zgradba pravičnejša in prijaznejša do najbolj ranljivih skupin, ki so bile v predvojni Jugoslaviji izpostavljene najbolj surovemu izkoriščanju.
Priljubljeni zdravnik, predvsem pa dober človek
Ime zdravnika Konstantina Konvalinke je tesno povezano z zdraviliščem Dolenjske Toplice. Bil je priljubljen zdravnik in nekaj let lastnik kopališča, ki ga je povzdignil v sanatorij, dobro znan po širni Evropi, saj so sem prihajali evropski aristokrati, bogati petičneži, pa tudi domači bogataši. Ker je o svojem dedu dr. Konstantinu Konvalinku slišala toliko pohval in navdušenih besed, je njegova vnukinja Maša Marguč, ko se je kot sodnica upokojila, začela raziskovati njegovo življenje, saj ga sama ni poznala.
-
Hema se je rodila na gradu Pilštanj grofu Engelbertu in grofici Tuti, verjetno leta 983. Bila je slovenskega plemiškega rodu, saj je bil njen ded ali praded Svetopolk, ki mu je cesar Arnulf I. leta 898 podelil okrožje Breže (Friesach) ali Krško grofijo z glavnim gradom Seliče blizu Brež. Tako je bil postavljen temelj imenitni rodbini grofov Seliških ali Breških, ki je imela še obsežne posesti v dolini Aniže in okoli Pilštanja na Štajerskem. Hemo je zasnubil plemič Viljem, mejni grof v Savinjski dolini. Bil je potomec slovenske krvi.
-
Čeprav je december za mnoge najlepši čas v letu, pa je pustni čas za marsikoga najbolj zabaven. Tako ga doživljamo tudi v krajih pod Snežnikom, kjer si kmalu po novem letu dolge zimske večere krajšajo s pogovori o tem, v kaj se bodo letos našemili. Sledi mrzlično pripravljanje kostumov – mrzlično zato, ker kljub dolgemu dogovarjanju vedno zmanjka časa, tako da se kostum naredi šele tik pred zdajci.. V sprevodu, ki nosi ime Pust je pršu, in bo letos že osemnajstič zapored, sodeluje največ domačih pustnih skupin, vedno pa so v njem tudi tiste...
Veterinar, ki je zbral čudovito zbirko starin
Josip Nikolaj Sadnikar, veterinar po poklicu, po duši pa umetnik in muzealec, ustanovitelj prve in največje zasebne muzejske zbirke pri nas je želel, da kamniška zbirka prehaja iz roda v rod po moški strani. To se vsa leta tudi uresničuje. Po njegovi smrti sta jo podedovala sin Niko, ki je imel očetovo ime, in njegov brat Demeter, ki je imel očetov poklic – bil je veterinar. Zdaj sta solastnika zbirke Demetrov sin Majk, tudi veterinar, in Nikov sin Marko, geolog.
Velika imena slovenske umetnosti Bil je ljubitelj umetnosti in jo je spodbujal; fotografu Aparniku je prav on podaril prvi fotografski aparat, odkril pa je tudi Maksa Gasparija. V sliki »Slanik«, ki jo je Gaspari ob veliki noči postavil v izložbo trgovine, v kateri je delal kot vajenec, je Sadnikar zaznal velik talent - pomagal mu je, da se je izšolal in postal veliko ime slovenske likovne umetnosti. Sadnikarjevi prijatelji so bili pretežno umetniki - Maks in Anton Koželj, Miha Maleš, Stane Cuderman, pa tudi Ferdo Vesel, Ivana Kobilca (z...
Desetletja z očesom na iskalu kamere
Pravijo, da je zanimiv mož, ki pri devetdesetih še vedno z enim očesom opazuje svet okoli sebe. Morda z drugim očesom mežika lepim damam? Nikakor, se zasmeje. Če povemo, da ima eno oko na iskalu kamere, ki jo je prvič vzel v roke že kot gimnazijec, potem zlahka uganete, da gre za legendarnega slovenskega filmskega snemalca, mojstra črno-bele fotografije Ivana Marinčka - Žana. Kot direktor fotografije je posnel 17 celovečernih igranih filmov in več kot 80 kratkih, dokumentarnih in igranih filmov.
-
»Tudi poslej ne bom več štela let, štetje mi ne pomaga živet. Bolje težave je premagovati, v miru živeti, čim dlje zdrav ostati. Zdaj, ko še živim, me radi imejte, « je zapisala Milka Povše. Verzi so se ji začele porajati že leta 1942 v taborišču Auschwitz, a je za pisanja pesmi napočil čas šele, ko so na svet začeli prihajati vnuki in je njena pesniška zbirka narasla na več sto pesmi, zbranih v petih zvezkih, pisane besede pa se je nabralo za dva zvezka kratkih zgodb. Milka Povše se je rodila leta 1922 in je že v osnovni šoli veliko brala.
Polhov Gradec je ena sama zgodovinska učilnica
»Ko sem leta 1960 prišla v Polhov Gradec, sem pravzaprav malo vedela o kraju in njegovi zgodovini. Pritegnil me je razgiban svet, nekateri zaobljeni grebeni in na drugi strani ostri vrhovi s strmimi pobočji in številnimi cerkvicami. Grad, kjer je bila takrat osnovna šola, je z neposredno okolico in vsemi številnimi posebnostmi kar spodbujal k iskanju podatkov o preteklosti. K temu sem skušala pritegniti tudi učence, saj menim, da zgodovina ni le tisto, kar je zapisano v učbenikih, marveč prav vsak predmet, ki ga najdemo v kraju in ki so ga...
Gradnikova bogata spominska zbirka
V vasi Medana, sredi slikovitih Goriških Brd je na ogled muzejska zbirka tukajšnjega rojaka, pesnika in pravnika Alojza Gradnika. O njegovem delu lahko med drugim preberemo: »Po obsežnem pesniškem delu, po samoniklosti izraza in iskrenosti čustev se uvršča med velike slovenske lirične pesnike dvajsetega stoletja.« Alojz Gradnik je bil rojen leta 1882 v Medani. Oče Jožef je bil po rodu s Tolminskega in po poklicu čevljar. Mati Lucija je bila Furlanka, z dekliškim priimkom Godeas. Starša sta težko preživljala desetero otrok.
Solidarnost je izziv vsem generacijam
Minulo leto je bilo še posebej izpostavljeno medgeneracijsko sodelovanje in sožitje na različnih ravneh. Čeprav gre za tradicionalno vrednoto, ki temelji na skupnem sobivanju, čustveni, socialni in ekonomski soodvisnosti, spoštovanju in vrednotenju minulega dela, prenašanju izkušenj in znanja ter pomoči, ki iz slovenske družbe, še posebej pa iz družin in tudi šol nikakor ni izginila, kot dokazujejo naslednji primeri.
Mladi o starejših Na osnovni šoli Vič v Ljubljani je 105 učencev sedmih razredov svoje mnenje o sodelovanju med generacijami izpovedalo v odgovorih na poseben vprašalnik, temu pa je sledila še okrogla miza, na kateri so sodelovali predstavniki več generacij in učitelji. Skupaj so ugotovili, da je v soseskah, v stanovanjskih blokih vse več tudi osamljenih starih, ki bi potrebovali obiske mladih. K temu so dodali mnenje, da bi morali že v šolah namenjati več pozornosti medgeneracijskemu sožitju..