Vedno me je vznemirjala preteklost Idrije, zlasti rudnika živega srebra, pa socialne razmere, ustvarjalnost in duhovitost ljudi ter življenjske poti njihovih prednikov. Po materini smrti sem se bolj zavzeto posvetil njeni zapuščini v slikah, pismih, sporočilih, zabeležkah. Iz teh drobcev skušam pozabi iztrgati del naše družinske, pa tudi skupne preteklosti. Življenjska pot strica Josipa Moravca, po domače Pepita, je nenavadna, vendar podobna tolikim Idrijčanom, ki morali v svet s trebuhom za kruhom.

Varšavska vstaja, kot so poimenovali herojski upor prebivalcev Varšave med 2. svetovno vojno, je postala simbol vseljudskega upora. Vstaja se je začela 1. avgusta 1944, končala pa 2. oktobra 1944. V bojih je padlo več kot 10.000 upornikov in skoraj prav toliko Nemcev. Žrtve med civilnim prebivalstvom pa ocenjujejo na 200.000. Eno največjih evropskih mest je bilo dva meseca prizorišče najbolj ogorčenega boja, ki ga je katerakoli podtalna armada bojevala med drugo svetovno vojno Poveljnik SS enot Heinz Reinefarth je vodil operacije na nemški...

Pravnik, politik in pisatelj Luka Svetec je kot politik v kranjskem deželnem zboru prvi govoril samo slovensko. Vanj je bil prvič izvoljen leta 1862, ko je zastopal sodne okraje Kočevje, Ribnica in Velike Lašče. V tem okolišu je bil izvoljen še štirikrat, zadnji mandat pa je prekinil z odstopom 23. septembra 1873. Aprila 1867 je bil skupaj z grofom Jožefom Emanuelom Barbom in Lovrom Pintarjem izvoljen v dunajski državni zbor kot zastopnik kranjskih kmečkih občin, in nato še dvakrat potrjen. Luka Svetec se je rodil 8.

Kadar se Elda Viler in njena hčerka Ana Dežman skupaj pojavita na odru, vedno očarata, ganeta in navdušita. Prvič sta skupaj javno zapeli, ko je bilo Ani 16 let. Sedim pri Eldi Viler doma in poslušam, kako poje in igra kitaro: » …To pesem prepevam za vse tiste, naj jim lučka razjasni srce in oči…« Pesem Lučke je leta 2011 objavila v svoji prvi zbirki. Skozi spevno poezijo razkriva svojo senzibilno dušo, ljubezen do pokojnega moža, do otrok, prednikov, pa tudi do življenja samega.

Že veliko desetletij v Lučah ob Savinji ni bilo kulturne prireditve, na kateri s svojimi citrami ne bi nastopil Tonček Mlačnik iz Luč, po domače »Gričarjo Tončk«. Prvo pesem je napisal že z desetimi leti. Njegovo nadarjenost je opazil takratni šolski upravitelj na osnovni šoli v Lučah Ludvik Mašat. Da bi se lahko vključil v glasbeno šolanje, je moral Tonček končati nižjo gimnazijo, a ko je okusil mestni vrvež Ljubljane, kjer je začel študirati glasbo, je po pol leta pograbil svojo skromno šolsko torbico in se vrnil v domače kraje pod Raduho...

Zlatka Kos že vrsto let kot prostovoljka Zveze prijateljev mladine Maribor z otroki odhaja na letovanja. Tako bo preživela tudi letošnje poletje – v vlogi vzgojiteljice, nenehno na voljo otrokom. Pravi, da ji druženje z otroki daje energijo in da se od njih tudi veliko nauči. Na uradu RS za mladino je poleg drugega odgovornega dela kot nacionalna koordinatorka za Slovenijo Centra Sever-Jug v Svetu Evrope sodelovala pri različnih projektih, predvsem na področju revščine in vključevanja izključenih mladih.

Lepo je, da je med popularnimi Slovenci, kamor praviloma uvrščamo zlasti pevce, igralce in športnike, tudi pesnica, saj njene pesmi, v katerih se kaže kot topla in odprta osebnost, že dolga leta radi prebiramo. Zato so ji pred leti namenili laskavi naslov Slovenka leta. Je tudi častna občanka Polzele, saj se tu blizu rodila, pa Škofje Loke, od koder se je odselila šele pred nedavnim. Prejela je več literarnih nagrad, med drugim zlato značko za prispevek k bralni kulturi slovenske mladine, Prešernovo nagrado Gorenjske za literaturo, Groharjevo...

Jezikoslovec in zbiralec narodnih pesmi dr. Karel Štrekelj je bila član več akademij znanosti in umetnosti. V slovensko narodno zavest pa se je zapisal predvsem zavoljo narodnih pesmi. Štrekelj se je rodil 24. februarja 1859 v Komnu pri Gorjanskem, umrl pa je 7. julija 1912 v Gradcu. Leta 1884 je na Dunaju doktoriral iz slavistike in klasične filologije ter primerjalnega jezikoslovja. Med drugim je bil docent na dunajski univerzi ter izredni, nato pa redni profesor v Gradcu.