Dve Marti – dve zgodbi o prostovoljstvu
Če v ormoškem koncu iščeš Marto, te vprašajo, ali misliš babico ali teto? Vzdevek babica je ostal predsednici Društva za osteoporozo Ormož Marti Peršak, nekoč terenski babici, ki je pomagala na svet mnogim tamkajšnjim novorojenčkom. Teta Marta pa je njena dobra prijateljica Marta Gregorc, ki živi in ustvarja na svoji kmetiji v Cerovcu. Obe slovita po dobrih delih, ki se jih je v minulih desetletjih nabralo za debelo knjigo. V zadnjem času sta bili za svoje zasluge nagrajeni, zato je prav, da ju spoznate tudi vi.
Prvi mariborski dnevni center aktivnosti
V Mariboru so tik pred Miklavžem slovesno odprli prvi dnevni center aktivnosti za starejše s simpatičnim imenom - TOTI DCA. Njegovo delovanje sofinancirata zavod za zaposlovanje in mestna občina Maribor. V prvem nadstropju mogočne stavbe na Partizanski cesti 12 so se že od lanskega avgusta zbirali krajani, nekateri so postali že redni obiskovalci. Majda Strnad in Hilda Nikolič se udeležujeta joge za starejše in gospa Hilda ugotavlja, da ji je redna vadba že pomaga k boljšemu počutju.
Železnica privabila v Prvačino številne obrtnike
»Znameniti goriški fotograf Anton Jerkič je fotografijo za starejšo razglednico napravil sredi strnjenega dela Prvačine, imenovanega Frijula, v prvih letih prejšnjega stoletja, saj je poleg zgradbe v ospredju, pred katero sedijo gostje za mizami gostilne Josipa Mozetiča, stala tudi že hiša ženinega nona Andreja Pahorja s trgovino in gostilno v pritličnih prostorih,« nam je najprej pojasnil 102 – letni upokojeni ekonomist Slavko Zupan, potem ko si je (brez naočnikov!) nadrobno ogledal razgledniški motiv gručastega jedra razloženega naselja v...
-
Izolsko društvo za dediščino in podeželje Histrion se postavlja z muzejem Parenzana, ki domuje v starem mestnem jedru. V njem je med drugim prikazana zgodovina nekdanje železnice, ribištva, industrije pločevink in tehničnih igrač ter pomembnih začetkov letalstva. Muzej nam je predstavil njegov vodja Srečko Gombač in povedal, da želijo obiskovalce seznanjati s najpomembnejšimi zgodovinskimi posebnostmi Izole in sosednjih obalnih krajev. S pomočjo starih fotografij ter z železniškimi maketami in modeli je prikazano obratovanje nekdanje...
Razbojniki, rokovnjači, tolovaji izpred stoletij
Dandanes nihče več ne pripoveduje zgodb o razbojnikih, strašnih, predrznih in neusmiljenih možeh. A še pred nekaj stoletji so našo deželo prekrivali širni gozdovi, ki jim ni bilo videti konca in tedaj so bila takšne pripovedi povsem nekaj povsem vsakdanjega. Skozi mogočne in skrivnostne gozdove so vodile le redke poti. Marsikje je bil gozd skoraj neprehoden in za nepridiprave pravo zatočišče. O njih se je nekoč veliko govorilo, pa tudi marsikaj pisalo. Nič ni narobe, če spet obudimo spomin nanje.
-
Ura je bila nekoč prava dragocenost, darilo za posebne priložnosti. Zakonca Janez in Marija Janežič iz Kopra pa že dobrih štirideset leti zbirata budilke in v tem času se jih je nabralo več kot sto. Nekoč sta prav vse navila, tako da so zvonile in nepretrgoma tiktakale skoraj dva dni. Nazadnje sta svojo zbirko razstavila v izolski mestni knjižnici. Njuna najstarejša ura je iz leta 1830, večina pa iz začetka 20. stoletja; nekaj jih je tudi iz novejšega obdobja.
Junaški padec Pohorskega bataljona
Pohorski bataljon je junaško bil poslednji boj 8. januarja 1943 na Osankarici. V boju, ki je trajal dve uri in pol, je padlo 69 borcev, ranjenega Franca Kunaverja –Sulca pa so Nemci ujeli in ga kasneje ustrelili. Pohorski bataljon so, kot piše mag. Irena Mavrič – Žižek, sestavljali borci I. bataljona Savinjskega odreda 2. grupe odredov (Kranjčev bataljon), ki so prišli poleti 1942 na Štajersko z Dolenjske, ter borci Šaleške in Savinjske čete 1. Štajerskega bataljona.
Sanjski košček sveta okoli Bohinjskega jezera
»Bohinj oziroma še posebej Stara Fužina, ki je postala moj drugi dom, je nekaj posebnega. Je kraj, kjer se srečaš s čudovito naravo, z ljudmi, ki spoštujejo starožitnosti in z njimi živijo, ter z bogato zgodovino,« je upokojeni bančnik, univ. dipl. ekonomist Stanislav Čičerov v nekaj besedah strnil svoja spoznanja o razloženi vasi z gručastim jedrom, ki leži ob sotočju potokov Mostnice in Ribnice, slab kilometer od vzhodnega brega Bohinjskega jezera.
Zgodba iz preteklosti: Zlatorog
Pod Bogatinom se razteza razjeda, podobna jami. Tam je bojda skrit zaklad. Od nekdaj je bil vaba za ljudi, željne bogastva, ni pa znano, ali je kdo zares obogatel. Ta skrivnost je bila navdih za pripovedko o Zlatorogu. Pod Bogatinom je bila še Jezerska dolina in skalnata Komna. Tam so bivale bele žene, mile in dobrosrčne. Po golih skalah je rasla slastna trava, kjer so se pasle in redile koze revežev. Če pa si je kdo drznil v ta raj, so ga prestrašile s strašnim glasom.
Nežini recepti že v četrti generaciji
V gostilni Marinčič je juha taka, kot jo je kuhala že prababica – najprej v Ameriki, nato doma; skrivnost te »župce z jetrnimi knedeljčki« pa je v tem, da je najboljši kos govedine kuhala skupaj s kuro, poleg zelenjave je dodala kako govejo kost, večinoma pa svinjske kosti, ki juhi dajo nekoliko mehkejši okus. Kruh, ki ga zdaj peče njen pravnuk in gospodar gostišča Marinč, 29-letni Jernej Leskovar, pa lahko tekmuje s še tako izkušeno gospodinjo! Ko govorimo o gostilni, govorimo o družinah Marinčič in Leskovar, pa tudi o ljudeh iz okolice...
